XIV.
NUN
JEZUS V SLUŽBI KOT KRISTUS - PRVO RAZDOBJE

POGLAVJE 65

Jezus odide v divjino, da bi se preizkušal; ostane štirideset dni. Podvrže se trem skušnjavam. Zmaga. Vrne se v Janezovo območje in začne učiti.
1 Glasnik je pripravil pot. V Jezusu je bil predstavljen Logos kot Ljubezen, ki je postala zaznavna ljudem. Zdaj torej je moral začeti svojo službo kot Kristus.
2 Odšel je v samoto, da bi bil sam z Bogom, da bi mogel zreti na dno svojega srca in ugotoviti njegovo moč in vrlino.
3 In sam sebi je govoril: Moj nizki jaz je trdoživ. Z mnogimi vezmi sem pripet na življenje mesa.
4 Ali imam moč premagati ga in svoje življenje dati v radovoljno žrtev za ljudi?


5 Ko se bom soočil z ljudmi in bodo ti od mene zahtevali, da dokažem svoje mesijanstvo, kaj jim bom rekel?
6 Tedaj je pristopil skušnjavec in dejal: Če si sin Boga, ukaži tem kamnom, da postanejo kruh.
7 Jezus pa reče: Kdo je to, ki me preizkuša? Ni dokaz, da je nekdo božji sin, če dela čudež. Zli duhovi so sposobni močnih dejanj.
8 Ali niso črni magi pred faraonom izvajali mogočnih dejanj?
9 Moje besede in dejanja celotnega življenja bodo dokazovala moje mesijanstvo.
10 Skušnjavec pa nadaljuje: Če greš v Jeruzalem in se s tempeljskega vrha vržeš na zemljo, bodo ljudje verovali, da si od Boga poslani Mesija.
11 To gotovo lahko storiš, kajti ali ni David rekel: Angelom je zavoljo tebe zapovedal in te bodo nosili na rokah, da ne padeš?
12 Jezus pa reče: Ne gre, da bi skušal Gospoda, svojega Boga.
13 Nato skušnjavec dalje: Ozri se ven na svet, glej njegove časti in njegovo slavo, njegovo veselje in blagostanje!
14 Če daš svoje življenje za to, bo vse tvoje.
15 Jezus pa odvrne: Proč od mene, vse ve zapeljive misli! Moje srce je ustaljeno. S prezirom zavračam ta meseni jaz z vsemi njegovimi praznimi teženji in njegovo ogabnostjo.
16 Štirideset dni se je Jezus boril z jazom svojega mesa. Njegov višji jaz je prevladal. Nato je bil lačen, toda našli so ga njegovi prijatelji in ti so mu nudili pomoč.
17 Tedaj je Jezus zapustil samoto in je v zavesti Svetega Diha dospel do kraja, kjer se je mudil Janez. Začel je učiti.

POGLAVJE 66

Šesterica Janezovih učencev sledi Jezusu in postanejo njegovi učenci. Jezus jih poučuje. Vztrajajo v tihoti.
1 Med Janezovimi učenci jih je bilo mnogo iz Galileje. Najbolj vdani so bili Andrej, Simon, Jakob ter Filip s svojim bratom iz Betzajde.
2 Nekega dne, ko so Andrej, Filip in eden od Zebedejevih sinov govorili z Janezom, je prišel Logos, pa je Janez vzkliknil:"Glejte, Kristus!"
3 Vsi trije so šli takoj za Jezusom, on pa jih vpraša: "Kaj iščete?"
4 Učenci pa njega vprašajo: "Kje stanuješ?" In Jezus: "Pridite in poglejte!"
5 Andrej pa pokliče svojega brata Simona in reče: "Pridi z menoj, kajti našel sem Kristusa."
6 Ko je Jezus pogledal Simonu v obraz, je dejal: "Glejte skalo! Peter je tvoje ime."
7 Filip najde Natanaela, sedečega ob drevesu, pa reče: "Brat moj, pridi z menoj , kajti našel sem Kristusa! V Nazaretu prebiva."
8 Natanael vpraša: "Ali lahko kaj dobrega pride iz Nazareta?" Filip odvrne: "Pridi, boš videl!"
9 Ko Jezus zagleda prihajati Natanaela, reče: "Glejte pristnega Izraelca, v katerem ni zvijače!"
10 Natanael vpraša: "Kako moreš o meni tako govoriti?"
11 Jezus pa odgovori: "Videl sem te sedeti ob smokvinem drevesu, preden te je tvoj brat poklical." 12 Natanael dvigne roke in vzklikne: "To je resnično Kristus, Kralj, o katerem je glasnik pogosto pričeval.
13 Janez pa se oddalji, najde svojega brata Jakoba in ga privede h Kristusu.
14 Šesterica učencev je šla z Jezusom na kraj, kjer je bival.
15 In Peter reče: "Dolgo smo Kristusa iskali. Iz Galileje smo prihajali k Janezu. Mislili smo, da je on Kristus, toda pričeval nam je, da ni:
16 Da je samo glasnik, poslan, da razjasnjuje pot in izravnava steze prihajajočemu Kralju. Ko pa si ti prišel, je vzkliknil: Glejte, Kristus!
17 Mi pa bi z veseljem hodili s tabo, kamor greš. Gospod, povej nam, kaj nam je treba storiti?"
18 Jezus pa odvrne: "Lisice na zemlji imajo svoje brloge, ptice imajo svoja gnezda, jaz pa nimam, kamor bi položil glavo.
19 Kdor bi mi hotel slediti, mora odložiti vse težnje jaza in izgubiti lastno življenje, da bi reševal življenje.
20 Prišel sem reševat zgubljeno, človek pa je rešen, ko se sprosti samega sebe. Toda ljudje le počasi doumevajo ta nauk o Kristusu."
21 Peter reče: "Ne morem govoriti za nikogar drugega, toda za sebe lahko rečem: Vse bom pustil in pojdem za teboj, kamor me boš vodil."
22 Za njim spregovorijo še drugi: "Ti imaš besede resnice. Ti prihajaš od Boga, in če hodimo za tvojimi stopinjami, ne zgrešimo poti."
23 Nato so Jezus in šesterica učencev sedeli še dolgo, dolgo časa v tihem razmišljanju.

POGLAVJE 67

Jezus obišče Janeza ob Jordanu. Njegov prvi nagovor na ljudstvo kot Kristus. S svojimi učenci gre v Betanijo.
1 Zjutraj je Jezus zopet prišel in z Janezom stal ob jordanskem bregu. Ko ga je Janez pripravil do tega, da govori, je stopil naprej in rekel:
2 Vi, možje Izraelci, poslušajte! Kraljestvo je blizu.
3 Glejte, veliki ključar dobe stoji v vaši sredi in prišel je z Elijevim duhom.
4 Bodite čuječi, kajti pravkar je zavrtel ključ. Mogočna vrata so se na stežaj razmaknila in kdorkoli hoče, lahko pozdravi kralja.
5 Poglejte množice žena, otrok in mož! Gnetejo se na cestah, mrgolijo po javnih dvoriščih, pa se zdi, da bi bil rad vsakdo prvi, ki bi srečal kralja.
6 A glejte, pride cenzor in zakliče: Kdorkoli hoče, lahko pride. Toda, kdor pride, mora samega sebe obrezati, da bo čist vsake zle misli.
7 Obvladati mora težnjo, da bi stregel nizkemu jazu. Svoje življenje mora dati za to, da rešuje zgubljeno.
8 Čim bliže ste prišli vhodu v kraljestvo, tem več je prostora okrog, kajti množice so odšle.
9 Če bi lahko kraljestvo dosegali ljudje s svojimi mesenimi mislimi, strastmi in poželenji, bi bilo komaj za vse prostora.
10 Ker pa tega ne morejo spraviti skozi ozka vrata, se obrnejo. Malo jih je, ki so sposobni, da vstopijo in vidijo kralja.
11 Glejte, Janez je mogočen ribič, ki lovi ribe človeških duš. Svojo ogromno mrežo meče v morje človeškega življenja. Nato jo povleče k sebi in ona je polna.
12 Toda, kakšna mešanica plena! Raki vseh vrst, vseh vrst črvi in plazilci, le tu in tam kaka riba boljše sorte.
13 Glejte te tisoče, ki prihajajo poslušat samotarja iz gričevja. Pridejo in se gnetejo, da bi jih umil v kristalnem toku reke. In s svojimi ustnicami izpovedujejo svoje grehe.
14 Toda ko pride naslednje jutro, jih vidimo zopet v njihovih grešnih zakotjih, zasramujoč Janeza, preklinjajoč Boga in obkladajoč kralja z očitki.
15 Blagor pa njim, ki so od čistega srca, kajti ti bodo videli kralja.
16 In blagor njim, ki so močni v srcu, ker jih ne bo zamajal vsak veter, ki piha zdaj odtod, zdaj spet od drugod.
17 Toda medtem, ko so se omahljivi in lahkomiselni spet vrnili v Egipt, da bi zadovoljili svoja mesena poželenja, so ti, ki so čistega srca, našli kralja.
18 Toda tudi oni, katerih vera je šibka in ki niso drugega kot izraz mesenosti, se bodo nekega dne vrnili in vstopili z veseljem, da vidijo kralja.
19 O vi, možje in žene Izraela, pazite dobro na to, kaj vam ima ta prerok povedati! Bodite močni v duhu, bodite čisti v srcu, bodite čuječi in uslužni. Kraljestvo je blizu."
20 Ko je Jezus to povedal, so odšli po svoji poti in Jezus je s svojo šesterico učencev dospel v Betanijo. Pri Lazarju so ostali dokaj dni.

POGLAVJE 68

Jezus govori ljudstvu v Betaniji. Uči jih, kako postati čist v srcu. Gre v Jeruzalem in v templju bere iz knjige prerokov. Gre v Nazaret.
1 Da je Jezus, izraelski kralj, prišel v Betanijo, se je hitro porazvedelo. Vsi prebivalci kraja so prišli, da bi pozdravili kralja.
2 Jezus, stoječ sredi med njimi, je vzkliknil: "Resnično, glejte, je prišel kralj; toda Jezus ni Kralj.
3 Res je kraljestvo blizu, toda ni ga moč videti s telesnimi očmi. Ljudje ne morejo videti kralja na prestolu.
4 To je namreč kraljestvo duše. Prestol tega kraljestva ni zemeljski prestol in Kralj ni človek.
5 Če človeški kralji ustanove države, tedaj z močjo orožja zavojujejo druge kralje. Eno kraljestvo se dvigne na razvalinah drugega.
6 Če pa naš Oče-Bog vzpostavi kraljestvo duše, tedaj razliva, podobno kot dež, svoje blagoslove na prestole zemeljskih kraljev, ki vladajo kot je prav.
7 Bog noče spodkopati gospostev, njegov meč je naperjen proti krivičnosti, nadutosti in zlodejstvom.
8 Ker torej rimski vladarji ravnajo pravično, usmiljeno in stopajo ponižno pred svojim Bogom, bo blagoslov Tro-Enega Boga počival nad njimi vsemi.
9 Njim se ni treba bati poslanca, ki ga Bog pošilja zemlji.
10 Nisem poslan, da bi sedel na prestolu in vladal kakor cesar. Lahko tudi judovskemu vladarju poveste, da se ne potegujem za njegov prestol.
11 Ljudje me imenujejo Kristusa in Bog je ime potrdil. Toda Kristus ni človek. Kristus je univerzalna Ljubezen. Ljubezen je prišla, da kraljuje.
12 Ta Jezus je zgolj človek, ki se je po mnogoterih preizkušnjah usposobil z obvladovanjem skušnjav, da je tempelj, skozi katerega se lahko Kristus očituje ljudem.
13 Tedaj poslušajte, vi, možje Izraela, poslušajte! Ne glejte na meso, to ni kralj. Glejte na Kristusa, ki je znotraj in se naj izoblikuje v slehernem od vas, kakor je izoblikovan v meni.
14 Ko boste svoje srce očistili z vero, bo kralj vstopil vanj in videli boste njegovo obličje."
15 Tedaj je ljudstvo vprašalo: "Kaj moramo storiti, da bodo naša telesa postala bivališče Kralju?"
16 In Jezus je odgovoril: "Karkoli teži za čistostjo v misli, besedi in dejanju, to bo čistilo tempelj iz mesa.
17 Ni predpisov, ki bi bili primerni za vse, kajti ljudje so v grehu posebneži; vsak ima svoje lastne običajne grehe.
18 Zato mora vsakdo zase premisliti in preiskati, kako bi najbolje preobrazil lastne slabe težnje v pravilnost in ljubezen.
19 Dokler ljudje ne dosežejo višje ravni in se ne osvobodijo sebičnosti, bo naslednje pravilo najbolj uspešno:
20 Stori drugim, kar bi hotel, da drugi stori tebi."
21 In mnogi iz ljudstva so rekli: "Vemo, da je Jezus Kristus Kralj, ki je imel priti, in blagoslovljeno bodi njegovo ime."
22 Jezus pa in šesterica njegovih učencev so svoje obraze okrenili proti Jeruzalemu, kamor jim je sledilo mnogo ljudstva.
23 Matej, Alfejev sin, pa je tekel naprej. Ko je dospel v Jeruzalem, je razglasil: "Glejte, prihaja skupina s Kristusom! Množice so prihajale, da vidijo Kralja.
24 Jezus pa ni spregovoril z nikomer, dokler ni prispel v tempeljski dvor. Nato je odprl knjigo in bral:
25 Glejte, pošiljam svojega znanilca in on bo pripravljal pot, in Kristus, na katerega čakate, bo prišel v svoj tempelj nenapovedan. Glejte, prišel bo, govori Bog, Gospod nebesnih trum.
26 Nato je zaprl knjigo. Ničesar več ni govoril. Zapustil je tempeljske dvorane in s svojimi šestimi učenci šel po poti v Nazaret.
27 Tam so bivali pri Mariji, Jezusovi materi, in njeni sestri Mirjam.

POGLAVJE 69

Jezus in načelnik sinagoge v Nazaretu. V Nazaretu ne govori javno, čemur se ljudstvo čudi.
1 Ko je naslednjega dne Peter hodil po Nazaretu, je srečal načelnika sinagoge, ki ga je vprašal: "Kdo je ta Jezus, ki je pred kratkim prišel v Nazaret?"
2 Peter je odgovoril: "Ta Jezus je Kristus, o katerem so pisali naši preroki. On je Kralj Izraela. Njegova mati, Marija, živi na Marmionski cesti."
3 Načelnik mu reče: "Povej mu, naj pride k sinagogi, ker hočem vedeti za njegove namere."
4 Peter je tekel in povedal Jezusu, kaj je rekel načelnik. Toda Jezus ni odgovoril. Tudi ni šel k sinagogi.
5 Zvečer je potem načelnik prišel na Marmionsko cesto in je v Marijini hiši našel Jezusa in njegovo mater, samo njiju.
6 Ko je potem načelnik zahteval dokaze za njegovo mesijanstvo in hotel vedeti, zakaj ni prišel do sinagoge, kot mu je bilo ukazano, je Jezus rekel:
7 "Nisem suženj nikogar. V to službo nisem pozvan po duhovniku. Nimam odgovarjati na pozive ljudi. Jaz prihajam kot Kristus od Boga: odgovarjam edinole Bogu.
8 Kdo ti daje pravico, da zahtevaš dokaze za moje mesijanstvo? Moj dokaz je v mojih besedah in delih, in če mi boš sledil, ti ne bo manjkalo dokaza."
9 Tedaj je načelnik odšel. Spraševal se je: Kakšne vrste človek je to, da prezira načelnika sinagoge?
10 Prebivalci mesta so prišli v trumah, da bi videli Kristusa in ga slišali govoriti. Jezus pa je rekel:
11 "Prerok ne najde časti v svojem rojstnem mestu med svojimi sorodniki.
12 Ne bom govoril v Nazaretu, dokler besede, ki jih govorim, in dela, ki jih v drugih mestih izvršujem, ne bodo vzbudila vere v ljudeh.
13 Dokler ne spoznajo ljudje, da je Bog mene mazilil zato, da oznanjam večno Ljubezen.
14 Blaga volja tebi, moje sorodstvo. Blagoslavljam vse z brezmejno ljubeznijo in vam zagotavljam obilo veselja in sreče."
15 Več ni govoril, tako da so se vsi zelo čudili, zakaj v Nazaretu ni hotel govoriti.

POGLAVJE 70

Jezus s svojimi učenci na svatbi v Kani. Jezus govori na svatbi. Spremeni vodo v vino. Ljudstvo strmi.
1 V Kani Galilejski je bila svatbena slovesnost, med gosti sta bili Marija in njena sestra Mirjam pa Jezus s šesterico svojih učencev.
2 Starešina svatbe ga je pozval, da bi govoril.
3 In Jezus je začel: "Ni svetejše zveze, kakor je zakonska zveza.
4 Veriga, ki povezuje dve duši v ljubezni, ima svoj izvor v nebesih, zato človeku ni dano, da bi jo pretrgal.
5 Nizke strasti dveh utegnejo privesti do zaveze, a ta je podobna oni, kjer prideta v dotik olje in voda.
6 Potem duhovnik lahko skuje verigo in to dvojico poveže. To ni pristna poroka, ampak ponarejena.
7 Dvojica je kriva zakonolomstva. Duhovnik je soudeležen pri krivdi." In to je bilo vse, kar je Jezus rekel.
8 Ko je molče stal ob strani, je prišla njegova mati in mu sporočila: Zmanjkalo je vina; kaj naj storimo?
9 In Jezus ji odgovori: "Kaj pa je vino? Samo voda z začimbo grozdja.
10 In kaj je grozdje? Je le določena zvrst misli, ki je prišla do javljanja. Jaz zmorem izvesti to javljanje, zato bo voda postala vino."
11 Pokliče služabnike in jim veli: "Prinesite notri šest kamnitih vrčev za vodo, enega za vsakega mojih učencev. Napolnite jih do roba z vodo."
12 Strežniki prinesejo vrče in jih napolnijo z vodo do roba.
13 Jezus pa z mogočno mislijo vzdraži etre, dokler ne dosežejo zaznavnosti, in glej, voda pordeči, postane vino.
14 Strežniki vzamejo vino in ga nesejo starešini. Ta pokliče k sebi ženina in mu reče:
15 "To vino je najboljše od vsega. Ljudje, ki prirejajo gostijo, navadno najprej ponudijo najboljše vino. Ti pa si najboljše prihranil za konec."
16 Ko pa starešina in gostje zvedo, da je Jezus z močjo svojih misli vodo spremenil v vino, ostrmijo in reko:
17 Ta človek je več kot človek. Gotovo je maziljenec, katerega prihod so napovedovali starodavni preroki.
18 In mnogo gostov je verovalo vanj ter bi mu bili radi sledili.

POGLAVJE 71

Jezus, njegovih šestero učencev in mati gredo v Kafarnaum. Jezus poučuje ljudstvo, razkriva razliko med zemeljskimi kraljestvi in kraljestvi nebes.
1 Mesto Kafarnaum je bilo blizu Galilejskega jezera in tu je Peter stanoval. Hiša njegovega brata Andreja je bila blizu - pa tudi dom bratov Janeza in Jakoba.
2 Ti možje so bili ribiči, pa so se morali vrniti, da razpnejo svoje mreže. Pripravili so Jezusa in njegovo mater do tega, da sta jih spremljala. Kmalu so bili s Filipom in Natanaelom vsi ob jezeru v Petrovem domu, kjer so počivali.
3 Skozi mesto in po vsej obali se je raznesla novica, da je prišel judovski Kralj. Množice so pritiskale nanj in mu stiskale roke.
4 Jezus pa je odgovoril: "Ne morem pokazati Kralja, dokler ne vidite z očmi duše, kajti njegovo kraljestvo je v duši.
5 In sleherna duša je kraljestvo. Vsak človek ima svojega Kralja.
6 Ta Kralj je Ljubezen. Ko ljubezen postane največja sila življenja, je to Kristus. Tako je Kristus Kralj.
7 Vsakdo lahko doseže, da ta Kristus biva v njegovi duši, kakor Kristus biva v moji.
8 Telo je tempelj za Kralja in ljudje lahko svetega človeka imenujejo kralja.
9 Kdorkoli bo očistil svojo umrljivo obliko, jo naredil tako brezmadežno, da bosta ljubezen in postenje lahko bivali znotraj nje, ne da bi se omadeževali, ta je kralj.
10 Zemeljski kralji so oblečeni v razkošna oblačila in tako sedijo pred ljudmi, da ti pred njimi stojijo v spoštovanju.
11 Kralj nebes pa lahko nosi obleko ribiča. Lahko sedi na tržišču. Lahko obdeluje polje ali zbira poljske pridelke. Lahko je suženj v minljivih verigah.
12 Utegne biti od ljudi obsojen zločinstva, hirati v jetniški celici ali umirati na križu.
13 Ljudje redko vidijo, kaj so drugi v resnici. Človeški čuti zaznavajo to, kar se zdi, da je; to kar dozdevno je in kar je zares, pa se lahko v vsakem oziru med seboj razlikuje.
14 Zemeljski človek gleda na zunanjega človeka, ki je tempelj Kralja, pa s tem ocenjuje le njegovo skrinjo.
15 Človek, ki je iz Boga, je čist v srcu. On vidi Kralja. Vidi namreč z očmi duše.
16 In ko se je povzpel na raven zavesti Maziljenca, tedaj ve, da je on sam kralj, je ljubezen, je Kristus, in tako je sin Boga.
17 Vi, možje Galileje, pripravite se, da sprejmete svojega Kralja."
18 In medtem ko je Jezus hodil z ljudstvom ob obali jezera, ga je marsičesa učil.