Žilava skrivna grča je bila,
les v nežnih progah,
ovit v dehtečo krošnjo,
kakor da bi v njej bivala sama ljubezen
neke zamolčane pesmi,
ki zveni nove napeve,
kakor nekaj, ki iznenada zasije v ognju
in se v srce segajoče nasmiha.
Meni se je zazdelo
kakor da sem prišla iz kletke
in da stojim sredi sanjske poti
in lahkotno hodim naprej
korak za korakom
s hojo po žerjavici,
ki ji, ko stopim nanjo obraz obmiruje
in se mi ljubeznivo nasmehne,
kakor da je iz nje drevo ozelenelo.
Žilava skrivna grča je bila,
