Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050708220955558

Blagovest človeštvu za vodnarjevo dobo 2.del četrtek, 14. julij 2005 @ 06:18 CEST Uporabnik: Pozitivke 4. Kako razumeti oznako "Kristus" v smislu te knjige? Beseda Kristus izhaja od grške Hristos in pomeni Maziljenec. Torej kot hebrejski izraz Mesijah. Besede Kristus kot take ne gre nanašati na določeno osebo; vsaki maziljeni osebi pristaja ta naziv, seveda kot prilastek (maziljen). V določenem pomenu Maziljenca pa pomeni določeno osebnost in ta ni nihče drug kakor član Trojice, Sin, ki je bil v veličastvu z Očetom-Materjo, preden so bili oblikovani svetovi. V soglasju z nauki vseh pradavnih duhovnih mojstrov je ta Sin Ljubezen; tako je Kristus Ljubezen, Ljubezen pa je Bog, kajti Bog je Ljubezen. Neki drug pomembni rokopis iz Levijeve mape s tvarino o Akashi nudi kar moč idealno podobo Kristusa, božje Ljubezni. Verjetno je to neposredni prepis iz kronike Akasha, in zavoljo pomembnosti tudi tega podajamo v celoti. MAZILJENEC Preden je bilo stvarstvo, je Kristus hodil z Bogom Očetom-Materjo v Akashi. Kristus je sin, edino spočeti od Vsemogočnega Boga, Boga Mofii in vsevednega, Boga misli; in Kristus je Bog, Bog Ljubezni. Zunaj Kristusa ni bilo luči. Vse življenje se je javljalo po Kristusu; in tako je preko njega bilo ustvarjeno vse, in nič ni pri oblikovanju in obljudenju svetov bilo storjeno brez Kristusa. Kristus je Logos neskončnosti in samo po besedi se razkriva Misel in Moč". Sin je navzvan Maziljenec, kajti Sin, Ljubezen, univerzalna Ljubezen je bila določena, njej je bilo odrejeno, da je Stvarnik, Gospod, Ohranjevalec in Odrešenik vseh stvari, vsega, kar je ali kar kadarkoli bo. Preko Kristusa so zavzeli svoj položaj na lastnih ravneh protoplazma, rastlinstvo, živalstvo, človek, angel in kerub. Preko Kristusa so bili ohranjevani; in če padejo, je Kristus, ki jih dvigne; in če se sami prodajo grehu, Kristus rešuje. Sedaj Kristus, univerzalna ljubezen, prešinja vse prostore neskončnosti in tako ljubezni ni konca. Iz velikega srca Ljubezni je bilo poslanih nešteto duhov, da razodevajo visokost, globočino, širokost, brezmejnost Ljubezni. Vsakemu od svetov, zvezd, mesecev in sonc je bil poslan duh-mojster te božanske Ljubezni; vsi so bili maziljeni z oljem uslužnosti in vsakdo je v sebi postal Kristus. Nadvse slaven je v svojem veličastvu Kristus, ki svoje belo ogrinjalo ljubezni razgrinja čez vse ravni stvarstva - Kristus zemlje, njegovo je nebo, njegovi so grobovi. V teku časa so protoplazma, zemlja, rastlina, žival, človek prodali svoje prirojene pravice grehu. Kristus pa je bil prisoten, da rešuje. Varno skrit na najsvetejšem mestu vse neskončnosti je shranjen pergament, na katerem je za-pisan božji načrt, in tam beremo: Popolnost je zadnje v življenju. Seme je popolno v svojem embrionalnem življenju, določena pa mu je rast, razvoj. Ta semena, ki so misli Boga, so bila na vsaki ravni vržena v 'zemljo': semena protoplazme, prsti, rastline, živali, človeka, angela in keruba; oni pa, ki so semena sejali po Kristusu - so odredili, naj rastejo in se nazadnje - po prizadevanju neštetih let - vrnejo v veliko žitnico misli, in vsako bi bilo popolnost lastne zvrsti. V neizmernem velikodušju Ljubezni pa je bil človek postavljen za gospodarja protoplazmi, prsti, rastline, živali; in Kristus je razglasil: Človek bo izvajal polno gospostvo nad vsem, kar je na teh ravneh življenja; in tako je bilo. Oni pa, ki je človeku izročil gospostvo, je razglasil, da mora človek vladati z Ljubeznijo. Toda ljudje so postali kruti in so izgubili sposobnost vladanja, in protoplazma, zemlja, rastlina in žival so mu postale sovražne. Zapravil je svojo dediščino. Toda Kristus je bil prisoten, da rešuje. A človek je izgubil zavest o tem, kaj je prav. Ni bil več sposoben doumeti brezmejnosti Ljubezni. Ni mogel videti drugega ko sebe in kar se je tikalo njega. Toda Kristus je bil tam, da išče izgubljeno in rešuje. Zato, da bi mogel biti človeku blizu na vseh potih življenja, da bi človek mogel doumeti mogočnega duha Ljubezni, se je Kristus zemlje najavil človeškim očem in ušesom s tem, da se je nastanil v čisti osebi, ki se je bila skozi več življenj pripravila na to, da postane ustrezno bivališče Ljubezni. Tako je Kristus storil, da se je javljala odrešujoča moč Ljubezni; ljudje pa so tako hitro pozabljali, in se je Kristus moral javljati znova in znova. Odkar torej človek zavzema svoje mesto v obliki mesa, se je Kristus pojavil v mesu ob pričetku vsake dobe." 5. V kakšnem odnosu sta "Jezus iz Nazareta" in "Kristus"? Predstavniki krščanskih Cerkva učijo, da sta Jezus iz Nazareta in Kristus bila eno, da je pravo ime te znamenite osebe bilo Jezus Kristus. Pravijo, da je bil ta mož iz Galileje pravi večni Bog, odet v človeško meso, zato da bi človeštvo moglo zreti njegovo slavo. Nedvomno se ta nauk povsem razlikuje od tega, kar je učil Jezus sam in njegovi apostoli. Zbor mojstrov vodnarjeve dobe je v posvetu zasnoval odgovor na to vprašanje, ki tako popolno obvešča, da ga nudimo neskrajšanega: "Jezus je bil idealen Jud, rojen v Betlehemu na Judovskem. Njegova mati je bila zala judovska mladenka, z imenom Marija. Kot otrok se Jezus od drugih ni mnogo razlikoval, le da je v prejšnjih življenjih svoja zemeljska nagnjenja bil v toliki meri premagal, da je sedaj mogel biti skušan kakor drugi, a ni podlegel. Upravičeno zatrjuje Pavel v pismu Hebrejcem (4,15): "Imamo velikega duhovnika, ki je bil skušan v vsem kakor mi, le da ni grešil." Jezus je trpel kakor trpe drugi ljudje in je po trpljenju dosegel popolnost. Njegovo življenje je nudilo zgled, kako dosegati najvišje po poti križev in prestanih krutosti. Znova Pavel upravičeno trdi: "Bogu, ki vse ustvarja in ohranja, je bilo všeč, da je s trpljenjem Jezusa izpopolnil in tako mnogo sinov storil deležne svoje slave." (Hebr 2,10) V mnogih ozirih je bil Jezus izreden otrok, kajti po življenjskih dobah naporne priprave se je usposobil za avatarja, svetovnega modrijana, in od svojega otroštva je bil obdarjen z višjo modrostjo in se zavedal dejstva, da je pristojen voditi človeštvo na višja pota duhovnega življenja. Prav tako pa se je zavedal, da je mojstrstvo moč doseči samo preko izkušenj, nadlog, skušnjav in trpljenja. Vse njegovo življenje je bilo uravnano v dosego tega mojstrstva. Po svoji smrti, pokopu in vstajenju se je utelešen prikazal "Tihemu Bratstvu" v templju pri Heliopoliju in izjavil: "Svoje človeško življenje sem docela porabil v to, da svojo voljo uglasim z božjo voljo. Ko je bilo to doseženo, so bile izpolnjene vse moje zemeljske naloge. Veste, da je bilo vse moje življenje veličastna drama za človeške otroke, vzorec človeškim otrokom. Živel sem, da prikažem možnosti, ki so v človeku. Kar sem izvrševal jaz, lahko stori vsak človek, in kar sem jaz, to bodo vsi ljudje." (178,43,45,46). Jezus je bilo ime Nazarečana, in bilo je edino primerno za človeka te vrste. Beseda pomeni Odrešenik, Jezus pa je bil odrešenik v več ko enem oziru. Beseda Kristus pomeni "nekoga, ki je maziljen", a se tudi rabi kot uradni naslov. Tedaj pomeni "mojster Ljubezni". Vtem ko rečemo "Jezus, ki je Kristus", menimo človeka in njegovo službo, enako kot v primeru: Edvard - kralj, Lincoln - prezident. Edvard ni bil vedno kralj, Lincoln ne vedno prezident, in Jezus ni bil vedno Kristus. Jezus je svoje "Kristovstvo" dosegel s prizadevnim življenjem, in v Blagovesti..., v pogl. 55 imamo zapis o dogodku, ko je to stopnjo dosegel. Tu ga je najvišja zemeljska oblast kronala za Kristusa-Kralja, točno rečeno za "Mojstra Ljubezni"; in ko se je to zgodilo, je takoj nastopil svojo službo v judovski in galilejski deželi. Priznamo, da je bil Jezus človek in da je Kristus Bog. Tako je Jezus, ki je Kristus, bil po vsej resnici Bog-človek vseh časov. Pričevanje Nazarečana Jezusa samega to zadevo pojasnjuje. Ko je nekoč v Betaniji govoril zbrani skupnosti, ki ga je imenovala kralja, se je dvignil, rekoč: "...Nisem poslan, da bi sedel na prestolu in vladal kakor cesar. Lahko tudi poveste judovskem vladarju, da se ne potegujem za njegov prestol. Ljudje me imenujejo Kristus in Bog je ime potrdil. Toda Kristus ni človek. Kristus je univerzalna ljubezen, ljubezni pa pristaja, da kraljuje. Ta Jezus je zgolj človek, ki se je po mnogoterih preizkušnjah z obvladovanjem skušnjav usposobil, da je tempelj, skozi katerega se lahko Kristus javlja ljudem. Poslušajte torej, možje Izraelci, poslušajte! Ne glejte na meso, to ni kralj. Glejte na Kristusa v njem, ki mora biti oblikovan v slehernem od vas, kakor je izoblikovan v meni. Ko si boste srce očistili z vero, tedaj bo v srce vstopil kralj in videli boste njegovo obličje." (68,10-14). Nedvomno je torej razjasnjeno to vprašanje. Jezus je bil človek. Kristus je bil božanska Ljubezen - Ljubezen Boga. Po tridesetih letih prizadevnega življenja je človek svoje telo usposobil za tempelj Svetemu Dihu in se ga je Ljubezen docela polastila, pa je Janez pravilno dejal, ko je izjavil: "In Beseda je postala meso in je prebivala med nami. Tako smo videli slavo njega, ki je edini spočeti od Očeta, poln milosti in resnice." (Jan 1,14) Za Pozitivke knjigo poskenirala Klavdija Roškar. Komentarji (1) www.pozitivke.net