Filozofska in življenjska osnova za svetovno religijo in univerzalno Cerkev v vodnarjevi dobi, kot jo je Levi posredoval človeštvu iz kronike Akasha

BLAGOVESTI na pot…

Na številnih mestih se med današnjim človeštvom polagajo novi temelji življenju poedincev in družbe v nastopajoči "duhovni" dobi, ki označujejo evolucijsko razdobje naslednjih dveh tisočletij, ko bo naš sončni sestav pod vplivom "vodnarja".

Vse kaže, da bo Kristus šele sedaj v človeštvu polno uresničil, čemur je v Jezusu iz Nazareta ob začetku dobe "rib" ustvaril potrebne pogoje.
Zato smo priče in hkrati nosilci vedno vidnejšega preobražanja v mišljenju, čutenju in stremljenju zlasti mladih generacij, a tudi ostalih, ki so odprti vplivom duhovnih tokov v evolucijski smeri človeštva. Najbudnejši med nami se temu vplivanju s polnim zaupanjem odzivajo in kljub vsem občasno nasprotnim silam nevzdržno stopajo na teh novih poteh dalje in dalje…

Da bi tudi med Slovenci bilo vsak dan več takšnih usmerjevalcev, smo poskrbeli za pričujoči prevod, katerega vsebina naj bi po izrecni želji pisca LEVIJA postala znana slehernemu sodobniku; od tega bo med drugim zaviselo, kako bom predvsem kot posamezniki ravnali ob tej kozmični prelomnici, da zmagovito prebredemo tokove, ki nas bodo očiščevali in ozaveščali, ustrezno naslednjemu razvojnemu ciklusu človeštva.
Čim temeljiteje se bomo soočali z vsebinami te BLAGOVESTI kot dopolnila nam že znane iz izročila, tem hitreje se bomo usposabljali za prisvajanje tega, kar nam danes mnogoterno priteka neposredno iz duhovnega vesolja. Ta živa povezava je sicer vedno obstajala, le da se je v preteklosti o tem premalo vedelo in govorilo, ker je obdobje "rib" človeštvo predvsem usmerjalo v materialni svet. Danes ob vstopu v "vodnarjevo" dobo pa bi zanemarjanje tega nedvomno utegnilo postati usodno tako za poedince kot za občestva in celotno človeštvo.

Rudolf Steiner, utemeljitelj antropozofije, ki je sam tudi umel brati kroniko Akasha, je v ciklusu predavanj 1913 govoril o tem "petem evangeliju", ki naj bi ga človeštvo kmalu prejelo kot potrebno duhovno hrano za novi čas "bratske ljubezni in miru".

Prevedla in založila: dr. M. Mihaela Klun
Ljubljana, 1988

UVOD EVE S. DOWLING
K N J I G A

Njen polni naslov - Blagovest za vodnarjevo dobo o Jezusu, Kristusu dobe rib - bi v kritičnem bralcu utegnil izzvati nekaj upravičenih vprašanj.

Najvažnejša bi morda bila naslednja:
1. Kaj je "doba"?
2. Kaj je "doba rib"?
3. Kaj je "vodnarjeva doba"?
4. Kako je razumeti oznako "Kristus" v smislu te knjige?
5. V kakšnem odnosu sta "Jezus iz Nazareta" in "Kristus"?
6. Kdo je Levi, pisec te knjige?
7. Kaj je "kronika Akasha"?

1. Kaj je "doba"?
Zvezdoslovci pravijo, da naše sonce s svojo družino planetov potuje okrog centralnega sonca, oddaljenega milijone milj, in za enkratno obkrožitev potrebuje nekaj manj ko 26.000 let. To pot imenujemo zodiak, deleč jo v dvanajst znamenj, znanih kot oven, bik, dvojčka, rak, lev, devica, tehtnica, škorpijon, strelec, kozorog, vodnar in ribi. Da naš sončni sistem preteče enega teh znamenj, potrebuje torej vsakokrat nekaj več ko 2100 let. To razdobje imenujemo "dobo". Zaradi pojava, imenovanega "precesija enakonočja", se sonce skozi ta znamenja pomika v nasprotnem vrstnem redu. Kdaj se kaka doba točno začne, o tem se mnenja razhajajo; tega ne bomo zasledovali, ker za naše namene zadoščajo preverjena dejstva. Splošno je priznano, da je sonce stopilo v znamenje bika v času bibličnega Adama, v znamenje ovna pa v času Abrahama. Ko je bilo rimsko cesarstvo na vrhu, je sonce stopilo v znamenje rib in je torej Jezus živel v začetku dobe rib.

2. Kaj je "doba rib"?
To vprašanje nas vodi v nadaljnje razmišljanje. Doba rib sovpada z dobo krščanstva. Riba spominja na vodo, v dobi rib pa se je človeštvo razvijalo v izrazitem odnosu do elementa vode. Riba je kot znak za njo igrala osrednjo vlogo v tedanji človeški kulturi.
Oba, glasnik Janez in Jezus, sta za prenovo človeka uvedla simbolni obred potapljanja v vodo, kar so v raznih oblikah krščevanja ohranile krščanske Cerkve brez izjeme do današnjih dni. Voda je resničen simbol očiščevanja. Pred svojim krstom je Jezus sam dejal glasniku Janezu: "Vse ljudi mo-ramo umiti kot simbol čiščenja duše." (pogl. 64,7). Riba je bila krščanski simbol. V prvih stoletjih krščanstva so ribo splošno uporabljali kot simbol. Didron pravi v svoji pomembni knjigi Krščanska Ikonografija: "Po splošnem mnenju arheologov je riba simbol za Jezusa Kristusa. Ribo najdemo upodobljeno na mnogih krščanskih spomenikih, zlasti ge na starodavnih nagrobnikih. Tudi na medaljah z imenom nagega Zveličarja ali vklesano v kamne na otroških obeskih, na kozarcih ali na svetilkah iz gline. Z ribo so posebno pogosto krasili krstne kamne. Pri obredu "zadnje večerje" je bila sredi mize na pladnju riba, položena med kruhi."
V Tertulijanovih spisih naletimo na naslednji izrek: "Mi smo male ribe - v Kristusu, naši veliki ribi." Zadnjih 2000 let, ki so bila doba rib, smo imeli brez dvoma dobo vode, saj je ta prvina igrala pomembno vlogo in se je izrazito razvijala plovba po rekah, jezerih in morjih.

3. Kaj je "vodnarjeva doba"?
Človeštvo je danes na prehodu med (astrološkim) obdobjem rib in vodnarjevim obdobjem. Vodnar je znamenje za element zrak, nova doba pa že dosega pomembne iznajdbe na področju izkoriščanja zraka, elektrike, magnetizma itd. Ljudje plovejo po ozračju kakor riba v elementu vode ter oddajajo svoje misli preko svetlobne mreže s svetlobno hitrostjo. Vodnar, Aquarius - ta izraz izhaja od latinskega aqua pomeni nosilec vode in označuje enajsto znamenje v zodiaku, živalskem krogu: moža, ki v desnici nosi vrč vode. Jezus se nanaša na začetek vodnarjevega obdobja, govoreč: "In potem bo mož, ki nosi vrč, krepko korakal po nebesnem oboku; znamenje sina Človekovega se bo mogočno javljajo na vzhodnem nebu. Tedaj bodo modrijani dvigali svoje glave, spoznavajoč, da je blizu rešitev zemlje." (pogl.157, 29-30) Vodnarjeva doba se bo predvsem odlikovala po duhovnosti in vzvišene nauke, ki jih je Jezus daroval svetu, bodo sedaj ljudske množice umevale v njihovem duhovnem pomenu, kajti ljudje bodo večinoma v tej dobi dosegali višje stanje duhovne zavesti. In zato tej knjigi še bolj upravičeno pripada naslov "Vodnarjev (ali Duhovni) evangelij o Jezusu, ki je Kristus".
V angelskem svetu ob prehodu dveh dob poteka pomemben dogodek tako imenovane predaje gospostva med Kerubi in Serafi. V Levijevih rokopisih smo našli skrajno pomembno besedilo, ki opisuje prenos gospostva med dobo rib in dobo vodnarja, le da ni moč ugotoviti, ali se nanaša na resnična dejstva ali pa je preroška napoved. Ta rokopis navajamo tukaj v celoti.

NA PREHODU DOB
"Duh me je odnesel odtod, v kraljestvo Akashe; sam sem stal znotraj sončnega kroga. In tam sem odkril skrivnostni vir, ki odpira vrata do Modrosti in daje srcu razumevanje. Vstopil sem in odkrilo se mi je. Videl sem štiriindvajset Kerubov in Serafov, ki so stražili sončni krog, one mogočne, ki so jih v davnini duhovni mojstri razglasili kot "štiriindvajset starešin". Slišal sem imena vsakega od Kerubov in Serafov in zvedel, da je vsako znamenje zodiaka pod gospostvom po enega od njih - Keruba in Serafa. In tedaj sem stal na slemenu, kjer se dobi srečata. Doba rib je prešla, vodnarjeva doba se je ravnokar pričela. Videl sem stražna duhova ribje dobe: Ramasa je Kerub, Vakabiel je Seraf. Videl sem stražna duhova vodnarjeve dobe: Arker je Kerub, Samakvil je Seraf. Ta četverica vzvišenih duhov troedinega Boga je stala tesno skupaj na slemenu in v navzočnosti svetih treh - Boga Moči, Boga Modrosti in Boga Ljubezni - se je izvršila predaja žezla gospostva: moči, modrosti in ljubezni. Slišal sem odredbe troedinega Boga; toda teh sedaj ne morem razodeti. Slišal sem zgodovino ribje dobe od zanjo pristojnega Keruba in Serafa, ko pa sem prijel za pero, da bi pisal, reče Ramasa:"Ne zdaj, moj sin, ne zdaj; napisati pa boš mogel to tedaj, ko se bodo ljudje naučili svetih zakonov bratstva in miru na zemlji ter blagohotnosti do vsega, kar živi." In tedaj sem slišal vodnarjevega Keruba in Serafa, kako sta razlagala blagovest o prihodnjem času, času Modrosti, Sina človekovega. In globoka tišina je vladala v nebeških dvorih, medtem ko so krono z glave Keruba Ramasa dvignili ter jo posadili na glavo Arkerju, Kerubu vodnarjeve dobe; Serafu Vakabielu pa so odvzeli kraljevsko žezlo, ki so ga izročili Serafu Samakvilu. In tedaj je božanstvo Modrost spregovorilo, sipajoč s svojo iztegnjeno roko blagoslove Svetega Duha na oba gospodovalca vodnarjeve dobe. Ne morem pisati besed, ki jih je govorilo božanstvo, pripovedovati pa smem blagovest o prihodnjem razdobju, katerega je oznanil Arker, ko je prejel krono. Tudi mi je dano ljudem predati hvalospev, ki ga je pel Seraf Samakvil, prevzemajoč kraljevsko žezlo porajajoče se dobe. To blagovest hočem oznanjati, prepevati hočem ta spev v vseh deželah, vsem ljudstvom, rodovom in jezikom na zemlji.

Za Pozitivke knjigo poskenirala Klavdija Roškar.