Bil je čisto navaden dan,
bil je torek ali sreda, ne vem zdaj točno.
To zdaj niti ni tako tako pomenbno. V glavnem;

Znašel sem se v kopalnici in znotraj naše
brazne banje, presenečeno zagledal neverjetno
čudovito ribico.

Neverjetno čudovito ribico:))

Bila je tako lepih pisanih čudovitih barv,
da sem se za nekaj trenutkov kar zasanjal
v globine oceanskega sveta, polnega sladke soli.


V tem trenutku je moj sivi betonski svet, kaj naj ti rečem, izginil je.
Ni bil sprejet, ni bil razumljen, izginil je:))

Njene rumene lise z zelenimi progami,
in njena indigo vijolična plavut, res ti povem,
za nekaj trenutkov sem bil začaran.

Začaran v soju teh lepih, vlažnih, čudovitih barv:))

Končno se le prebudim iz tega hipnotičnega crkljanja,
se spomnim, in se na hitro stegnem za pipo,
da bi ja ribico zalil s curkom hladne vode.

In poslušaj me zdaj,
še predno je voda uspela končno zaobjeti to čudovito ribico,
in ji s kisikom zaigrati na srce, sem se ponovno zdrznil in notranje zaustavil.

Te zanima zakaj?

Ribica je bila plastična, ribice sploh ni bilo.