Z nohti sem mu parala žile,
ko je iz mene izganjal hudiča.
Nekaj je lebdelo nad mano,
kot da nekaj vem...
Danes nič več,
je eden tistih dni, ko ne gledam a vidim,
ne spim a sanjam.
In bolečina, ki sem jo čutila,
je risala akvarele,
krik je pel himno
in strah je požiral pogum.
A tudi takrat, ko so sanje živele rdeče,
te sence ni mogel nihče zadržati.