Moje srce se je danes tako razširilo,
da bi vesolje lahko šlo skozenj
in na tisoče bogov bi se lahko zateklo vanj
pa krožilo po krvotoku in gledalo skozi
špranje kosti celice, ki so začele poplesavati
od veselja in spoznavati moje ideje.
Občutila sem pomirjujoče vibracije
in notranje orgle so veličastno igrale
v vetru skoz valujočo žitno njivo
in sejale semena, ki klijejo življenje
s pesmijo, ki se dviga navdušeno v jasnino neba,
v iskanju rešitev dokončnega pomena:biti,
da sem jaz, jaz in da moj um boža srce
in ustvarja v meni svet, ki se mi nasmehne
vsakič, ko odprem okno in ko sonce posije vame.
Joj, kako je večnost negibna in se ne meni zame,
še ni zaznala kresov in ognja mojih pesmi.
Plavam skoz dišeče vonjave morja,
skoz mavrični lok proti središču sveta,
skoz sončni praznik mirovanja pretehtane besede,
ki išče toplokrvno območje potešitve žeje
na brezpotju svobode v darovih spolnitve.
Tišina se je priplazila iz zidov mojega doma
in me obkrožila z molkom in samotnostjo,
kakor topla volnena preja je,
ki doseže popolnost na človeški koži.
Danes sem pozdravljala vsa živa bitja
visoko rastoča cedra se je premkanila predme
in metulji so obkrožali moje balkonsko cvetje.
Znašla sem se v vrtljivem vrtincu navdušenja:
saj to občutenje potešitve je resnično doživetje,
ki se ga moram navaditi živeti
in dihati blagi oživljajoči vonj trave,
ki blagoslavja svileno zračno tkanino bivanja.
Navdušenje je pognalo korenine.
Sosedov vrt je barvito zacvetel
in moje pesmi so se naselile v rastlinjaku
in brizgnile svetlobo med vesoljne ognje.
Štiriperesne deteljice so izlizale nebo
in kaplje dežja. Usta cvetov so se odžejala
in se ponižno nasmihala od radosti
v obredu božanja sončnih žarkov.
Zmogla sem pogum in navdušenje dneva,
popisana z vsemi življenji sveta.
Moje srce se je danes tako razširilo,
