Iz dnevnika

sobota, 4. junij 2005 @ 06:10 CEST

Obstaja na tisoče miljonov nas vseh ljudi,
ki znamo hoditi po naši okrogli zemlji.

A vendarle obstaja samo en duh,
ki vetri skozi nas ali pa drugače povedano;

Mi vetrimo skozi njega.

Ne rabimo se združiti med seboj,
lahko pa se združimo s tem enim duhom.

" In če mene vprašate,
je edino to prava in resnična združitev."

In marsikdo reče, da te združitve ni potrebno na novo ustvariti, saj že baje obstaja.

Jaz bi se kar strinjal.

Vendar pa ne smemo pozabiti,
da obstaja tudi konflikten oz. disharmoniran
odnos kakšnega posameznika s tem vseobsegajočim objemom.

Človeške podivjane strasti so glavni vzrok
za to občutenje nezdružitve v združitvi.

" To je resnično moje dognanje."

In će obstaja kakšno trpljenje in bolečina,

vedi prijatelj, da je to samo pozdrav veličine tega vseprisotnega duha,

na katero si že mogoće malo pozabil.

Ko se dokončno zaveš njegove veličine in še večje veličine,

po tem ti ostane samo še eno;

In to je poroka s tem vseprisotnim objemom.

Koliko ljudi bo videlo to poroko?

Kakšna torta se bo jedla na tej poroki?

" Oh ljudje na dveh nogah, vse te skrbi se v blaženem trenutku

razlijejo skozi tvoje srce, in to na tako nepopisno lep način,

tako kot barvito pisane barve, pod čopičem meni zelo dragega Picasca."

Povem ti človek, niti sanjati ne bi znal takšne lepote, ki je bila eno samo

moje neslično, nevidno, a zelo občuteno občutje.

3 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050529204831620