Pred dnevi sem dobila od svoje dobre prijateljice v dar zvitek papirja, na katerem je pisalo:


Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna…

Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca…

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom…

Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi…

Bernarda Pavko Prava
V koraku Ljubezni (1. del)

ZAPUŠČANJE KOLEKTIVNE ZAVESTI

Dobila sem se z manjšo skupino, da bi pripravili program predavanj in delavnic, ki bi ga ponudili možnim porabnikom. Naše prvo srečanje je bilo veselo, vmes smo se na koncu ogromne mize žogali z rdečim gumijastim srčkom z napisom Ljubim te, ki sem ga prinesla prisotnemu prijatelju. Ne bi verjela, da se lahko sodelovanja z neznanci (večine nisem poznala) tako razveselim, vame je začelo prihajati novo življenje. Počutila sem se varno, čutila sem, da bo iz tega nastalo nekaj višjega in boljšega za nas in mnoge druge. Moj hrast v Ankaranu že ima nove liste in v vseh strunjanskih bazenih nas je to praznično majsko soboto bilo deset. Morski zrak je bil poln šepetanj, zakurjeni ostanki odrezanih oljk so širili mističen vonj, kamorkoli sem se ozrla, sem čutila odprtost. Res, samo tiste omejitve so, ki si jih postavim sama.

Ne tam - tu..., je rekla mamica resni triletni punčki na majhnem križišču v parku.
Tam..., je punčka kazala v svojo smer. Tu..., tukaj..., je mali otrok samo v besedi ponujal kompromis, ne da bi se premaknil.
!! Nasmehnila sem se predse in mamici zaželela, da bi slišala, kaj je prišlo iz majhne oblike njenega mesa in krvi. Ko sem se ozrla, sem videla, da mlada ženska ni slišala velike učiteljice v mali hčerkici. Ah, ja, naj ti bo danes, je verjetno mislila mala postavica in se poravnala v mamino smer. Toliko učenja je še pred nama...

Piše: Alois Kolar,
Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

O mleku samem, kot hrani, ki ni kompatibilna s človeško biološko prilagojenostjo sem predaval in pisal že v Znanosti Življenja 2001 (glasilo Kluba Naravnega Zdravja – Club of Natural Health), kot tudi v njeni izdaji 2002. Vedno več bolezni med ljudmi in promoviranje Actimel ter podobno »zdravih« mlečnih izdelkov pa me je stimuliralo, da o mleku, kot »neobhodno potrebni hrani za razvoj otrok in mladostnikov«, kot to vztrajno uči, priporoča »umetnost medicine«, farmacevtska industrija, proizvajalci, predelovalci, prodajalci in preprodajalci, napišem, povem še nekatera pojasnila, nekatere vire raziskav, katerih rezultati so popolnoma drugačni od trditev »ortodoksne znanosti«. Od vas samih pa je odvisno, kako se boste prehranjevali v prihodnosti.

Izročila in kasneje dopisana literatura v najbolj razširjeni knjigi na svetu nam ves čas vcepljata v glavo pravljico o »medu in mleku« in mleko naj bi bilo zlasti za otroke najbolj prijetna, naravna in prijazna hrana…vendar je resnica drugačna.
V svojem 10 in pol letnem življenju v skladu s principi Naravnega Zdravja – Naravne Higiene – kar seveda pomeni: NIČ mleka in mlečnih izdelkov, vam lahko zatrdim, da ni nobenega pomanjkanja kakršnih koli substanc, kar je tudi praktična potrditev znanosti imenovane Naravno Zdravje – Naravna Higiena. Pa znova poglejmo nekaj dejstev, ki bi vam utegnila spremeniti mišljenje in seveda ravnanje, hranjenje.

Nobenih meja ni.
Ne za misli,
ne za občutke.
Strah postavlja meje.

Morda sem korak,
ki pelje me po poti naprej,
morda sem le spak,
ki ve, da pot je brez mej.

Morda sem spomin,
ki opominja te na vse trenutke,
morda sem opomin,
ki spominjam te na tiste občutke.

Občutke, ki so in živijo,
v tebi, ko oči se ti iskrijo..
Občutke, ki so bili in so umrli,
v tebi, kakor vrata, vse poti so zaprli.

Morda sem risba,
ki jo riše majhen deček,
morda sem jabolko,
ki ne mara svojih peček.

Piše: Mitja Fajdiga

O nepoučenem vegetarijanstvu

Kam človeka lahko pripelje poskušanje z različnimi zvrstmi vegetarijanstva, če, recimo, sledi samo okusu ali pa modnim dietam, o tem priča izkušnja Francozinje Françoise Rivière.

Njena izkušnja s pomanjkljivim vegetarijanstvom je stara že skoraj pol stoletja. Konec 1950-ih let so jo med drugim mučili ledvični kamni, kronično vnetje sinusov, hud vsakodnevni glavobol, zaprtost in verjetno tudi fibromialgija (bolečost vseh veznih tkiv) — glej njeno pismo. A bistvo sestavka ni postavljanje diagnoze, temveč naravno zdravilo za vse našteto, ki ni imelo stranskih učinkov. Govor je o veležitni (makrobiotični) prehrani.

Brez dvoma si je Françoise Rivière opisane zdravstvene težave nakopala že prej, preden se je začela prehranjevati vegetarijansko, a si jih niti z vegetarijanstvom ni uspela ozdraviti. Stanje se je celo zaostrovalo. Zakaj? Ker je bilo njeno vegetarijanstvo nepoučeno. A da ne bo pomote, želim poudariti, da ne nasprotujem vegetarijanstvu … le svarim pred pomanjkljivim. Da vem, kaj govorim, priča tudi lastna izkušnja, ki jo opisujem na koncu.

O gospe Françoise Rivière. Françoise Rivière se je seznanila z makrobiotiko 1. junija 1957 in se prvič srečala z Georgom Ohsawo v Franciji v poletnem kampu v Chellesu julija 1957. Leta 1958 mu je pisala pismo, v katerem na kratko opisuje svojo ozdravitev s pomočjo makrobiotičnih priporočil. Pismo je uvod v njeno knjigo z naslovom La santé et la macrobiotique (Zdravje in makrobiotika) , ki se je v angleščino prevedla z naslovom The Number 7 Diet (VII. dieta) in bo letos izšla v ZDA.

(Matejev evangelij 18,20)
Piše: Miran Zupančič


"KJER STA NAMREČ DVA ALI SO TRIJE ZBRANI V MOJEM IMENU, TAM SEM SREDI MED NJIMI!"

Vsak človek je energijsko polje. Ko je večje število takih energijskih polj povezano, nastane veliko mogočno energijsko polje ali skupinsko telo (v hermetizmu se imenuje tako telo"egregor"). Vsako združevanje takih ali drugačnih skupin v interesne povezave povzroči krepitev teh skupnih polj in njihova moč raste. Izražanje političnih stališč, stavke in mednarodna tekmovanja jasno kažejo, da lahko postane takšna moč nepredvidljiv dejavnik moči.

Tak skupek energij in njihovih polj so proizvod civilizacije. Primanjkuje pa jim Božanske modrosti, zato pa temelji nijhova hierarhična zgradba na strahu pred življenjem, pred drugimi in pred smrtjo. Vendar ko enkrat obstajajo, pritegnejo takšna polja po magnetnem zakonu vse, kar potrebujejo zase in odbijajo vse, kar ni v njihovem interesu.

Na podlagi svoje parazitske strukture se morajo samoljubno potrjevati na škodo svojega stvarnika in vzdrževalca. Poleg tega so podvržena njihanju, ki ga povzročajo spreminjajoča se žarčenja v vesolju in človeku. Eno žarčenje se povečuje, drugo pa zmanjšuje. Energije se pretakajo sem ter tja, močnejše obvladujejo šibkejše in jih tudi preživijo. Kolo življenja pa se vrti in kar je bilo spodaj, pride na vrh in kar je bilo na vrhu, zdrsne navzdol. Tak je zakon Fortune. Tako pravzaprav ni nič novega pod Soncem. Spreminjajo se le oblike in se prilagajajo točki, na kateri se nahaja človeštvo na svoji poti skozi Vesolje.

Sonce je raztrosilo droben zlat prah po planetu,
ki se je nekega večera oprijel rdečega čeveljca.
Ta se je neizprosno hitro vrtel okoli nje,
jo nagovarjal, da je ustvarjen za njeno nogo,
da zna uživati svojo usodo z njeno ljubko podobo.
Prigovarjal ji je, da je ustvarjen zanjo
in da ga bo nosila z navdušenjem in občudovanjem,
šepetal ji je na uho in govoril, da bi rad proslavljal zaroko,
da se tako dobro prilega k njeni svileni obleki,
k nakitu, njeni pričeki in njenem avtomobilu,
govoril ji je v nekakšnem potrošniškem jeziku
tovarnarjev in trgovcev s čevlji, ki hvalijo svoje blago.
Hvalil se je, da je zadnji dosežek mode
in da potrebuje lastnico, ki ga bo pošteno plačala,
negovala in čistila, kakor se za čeveljc spodobi,
da bo ohranil rdeč sijaj in mesto izbranca v omari,
ki mu je globoko priraslo k srcu.
Povedal je, da hoče biti izbran in kupljen premišljeno
ter ohraniti svojo zavidljivo zunanjo podbo vse življenje.
Življenje z njo si predstavlja v uživanju in potovanjih.

Nasilje do živali se pogosto stopnjuje v nasilje do žensk in otrok.
Kadar je njemu vseeno glede trpljenja vašega živalskega prijateljčka, obstaja možnost, da mu bo vseeno tudi za vaše trpljenje.

Če vaš družinski član muči živali na vašem domu ali bližini, nemudoma pokličite za to pristojne organe.

Strokovnjaki, ki preiskujejo umore vedo, da imajo serijski morilci in posiljevalci pogosto zgodovino mučenja živali.

Če veste, da je kdo mučil ali da muči živali, povejte to svojim staršem, učiteljem, prijateljem,...policiji, preden to stori ponovno.
Hvala ker skrbite za živali!
Samo strahopetci mučijo živali.

PETA (People for the Etnical Treatment of Animals) www.peta.org

ARŠD Vita v projektu »Kdo sem«

vabi na srečanje z Ivanom Mesičkom,
pisateljem, esejistom in prevalajcem svetovne knjižne uspešnice o Anastaziji.

V petek, 04.03.2005 ob 18.uri v VITA CENTRU, Naklo pri Kranju

Vsebina knjig z osupljivo zanimivimi pogovori med glavno junakinjo Anastazijo, potomko prastarega puščavskega rodu, o »človeku – ženski«, kakor se sama poimenuuje in Vladimirjem Megrejem, s katerim je spočela sina in je o teh srečanjih že napisal osem, od prerokovanih devetih knjig.

Prevajalca je vsebina teh knjig še posebej navdušila zato, ker je v njih našel potrditve za svoja lastna izkanja, uvide in ga navdihnila za njegovo novo lastno ustvarjalnost.
Tako bo uvodoma spregovoril o svoji esejistični trilogiji, ki jih je objavil še pred srečanjem s knjigami o Anastaziji. Navdušen nad njo je napisal še esej Anastazija – ali udejanjajoča se antropocentrična- božanska vizija 3.tisočletja in ga pridal tretji knjigi, že nekaj let pred izidom prvega prevoda.
Lani je iz napovedane pentalogije izdal tri romane in sicer: Naš vsakdanji kruh, Agonija sodobnega zakona, On in ona na razpotju, o katerih vam bo zavoljo omejenega časa povedal samo nekaj besed.

Večer bo pretežno posvetil svoji tretji slovenski objavi prevoda o Anastaziji, ki je pravkar izšla in vsebuje 5. in 6. rusko knjigo: KDO DEJANSKO SMO in RODOVNA KNJIGA.

Na kratko o njiju ni mogoče poročati, zato samo namig:

Ustvarjanje uredništva od 21.2 do 27.2. 2005

Tokrat sem malce pozen z dnevnikom, čez vikend sem imel precej dela, tako da nisem uspel uredit zapiskov.

Poglejmo kaj se je dogajalo:

Dokaz, da se vse uresniči, samo da rečeš, je dejstvo, da si Tipovej.org lahko od prejšnjega ponedeljka dalje ogledate v novi preobleki. Ksenja pa me je povabila na kavo, da se dogovoriva o sodelovanju.
Sicer so na Ti povej že dlje časa pripravljali novo stran, ampak zamenjali so jo pa ravno ta dan, ko sem jim pisal. Hecno kaj ne?

Lahko bi rekel, "nekaj je v zraku", sedaj mi hodi po glavi "Love is in the air".

Aha, sreda je bila zares zanimiva. Tričlanska delegacija "Good news agency-ja", Igor, Marja in jaz, smo se odpravili na dolgo pot v Maribor, kjer smo si ogledali nastajanje informativne oddaje na TV RTS, kamor so nas povabili zaradi podajanja pozitivnih novic. Če bomo pridni, boste lahko gledali v njihovi oddaji pozitivne novice od doma in po svetu. Torej, če znate brati med vrsticami, tam bodo predvajali in govorili o vaših prispevkih in dobrih lokalnih novicah. Sedaj se vam ponuja priložnost, da jih začnete opazovati in pisati o njih. Torej to bo revolucija v Sloveniji.

Samo še stopnjuje se: "Love is in the air".

V sredo nam je pisal tudi soimenjak Aleš, da bi lahko kaj skupaj naredili, saj nas bere že celo leto in ga soustvarjanje v skupini zares zanima. Upam, da se bosta z Igorjem čimprej uspela dobiti in da te želje spravimo v prakso.

Duhovščina, država in kmetovalci sledijo misli padca: ubiti ali dati ubiti vse, kar se ne ujema z njihovim konceptom

Dejansko lahko pridemo do spoznanja, da vsa nesreča prihaja od duhovščine. V njenih rokah je, da državno oblast duši ali ji da svobodo – odvisno od tega, ali je to cerkveni instituciji v dobro ali ne. Tako je uspela, da na državo lahko vpliva, kakor se ji ljubi. Na ta način je duhovščina državo potegnila za sabo in temu primerno deluje na podložnike, na cerkvene vernike.
Cerkvena ne-sreča npr. ukazuje, naj živali obrav- navamo kot brezdušna bitja, kot brezpravne, podvržene brutalni cerkveni veri, ki pravi, naj jih ubijemo ali jih tako dolgo redimo v živalskem getu, dokler niso zreli za zakol, da bi jih nato mrhovini podvrženi cerkveni verniki použili.

Hierarhično razmišljanje, ki izhaja iz duhovščine, vsebuje na koncu kot zadnjo postajo, kot končno točko, vedno smrt. Iz tega je jasno razvidno, kaj je v ozadju: misel padca, ki ima za cilj razkrojiti vsako življenjsko obliko in iz preoblikovane energije - kajti nobena energija se ne izgubi - narediti novo predstvariteljsko energijo. Model, razkrojiti vse, kar je Večni ustvaril, je hierarhično razčlenjen po stopnjah in vedno vodi k ubijanju.
Misel padca, demonska volja padca, je ne-duh, ki je vel v vseh časih na področjih vplivanja, oblasti in vladavine vsakokratnih farizejev in pismoukov. Jezus iz Nazareta je naslovil na farizeje Svojega časa nadvse razločne, jasne in nedvoumne besede, ki jih še resnične, očitno „neolepšane“, najdemo v današnji Bibliji pri Mateju v 23. poglavju. Med drugim je Jezus rekel:
„Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti. Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in krivice.
Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zidate grobnice prerokov in krasite spomenike pra- vičnih in govorite: če bi mi živeli v dneh naših očetov, ne bi sodelovali z njimi pri prelivanju krvi prerokov. Tako spri- čujete sami proti sebi, da ste sinovi tistih, ki so umorili preroke. Le do- polnite mero svojih oče- tov! Kače, gadja zalega, kako boste ubežali pek- lenski pogubi?“

Piše: Marjan Predanič

Različni nivoji Feng shuija

Domnevamo, da nas vse šole Feng Shuija učijo kako doseči harmonijo in blaginjo. Nekatere metode so bolj učinkovite, druge manj. Nekatere so lažje za študij in prakso, druge zahtevajo modrost in dolga leta trdega dela. Če je ta domneva pravilna, potem so lahko različne šole primerjane z različnimi nivoji izobrazbe.

Na ta način so feng Shui praktiki razvrščeni po njihovem nivoju znanja in tehnik.

Izključili bomo šole, ki imajo v mislih samo denar. To niti niso Feng Shui praktiki.

[1] Prvi nivo – Intuitivna šola

Ta šola temelji samo na občutku. Večina ljudi lahko na prvi pogled pove ali ima hiša dober Feng Shui. Energijo lahko občutimo takoj, ko vstopimo v hišo.

Nekateri Feng Shui mojstri učijo kupce hiš, da vzamejo s seboj otroka. Če otrok začne jokati, potem ima hiša slab Feng shui. Če pa je otrok zadovoljen potem pa ima hiša dober Feng Shui. To temelji na tem, da so otroci bolj občutljivi. Dokaj dober razlog.

Ko se zgodi.
Da te za trenutek ni.
Ko življenje zbledi.
Skozi špranje zdrsi.
Ga ni.
Samo ti in ti.

In tisoče sanj.
Misli.
Ljudi.
Ti vidiš stvari.
Razločno.
Jasno odločno.
Čeprav, se ti samo zdi.
Gledaš v temi.
Vse se smeji.
Vse tako na svojem pravem mestu drhti.
Veš da si.
Da tako si.
To kar si.
In nič drugega.
Nič podrejenega.
Nič narejenega.
Nič takega, kjer te ni.
Le ti leti.
In.
Tisoče miljonov nevidnih iglic.
Ki jih srkajo oči.

Artemidin tempelj v Efezu, katerega obstoj je danes skoraj že pozabljen, predstavlja četrto čudo starega sveta. Nahajal se je v starodavnem mestu Efezu, na maloazijski obali, na področju današnjega Ajasoluka, približno 50 kilometrov južno od Izmira v Turčiji.

Eden prvih, ki je opisal to čudovito stavbo, je bil Plinij. Dolga leta ljudje njegovemu opisovanju templja niso verjeli. Kljub temu pa so ti prvi zapisi pomagali arheologom pri njihovem nadaljnjem raziskovanju in rekonstrukcijah templja. Mesto, kjer je nekoč stal Artemidin tempelj, je po dolgih letih iskanja odkril angleški inženir J. T. Wood ter dokazal, da Plinij nikakor ni pretiraval in da je tempelj v resnici moral biti svetovno čudo.

Tempelj posvečen boginji rodovitnosti - Artemidi, ki so jo najpogosteje upodabljali z mnogo prsmi ali ovito v jajca, je najverjetneje, nekje v 7. stoletju pr.n.š., dal zgraditi kralj Lidije Croesus, ki je risanje načrta zaupal grškemu arhitektu Chersiphonu. Številne bronaste kipe, ki so krasili ta mogočen tempelj, pa so izdelali nekateri najbolj znani umetniki tistega časa; Phedias, Polycletus, Kresilas in Phradmon. Temelji in nasploh njegova zgradba je bila podobna večini templjev tistega časa; za razliko od teh, pa je bil Artemidin tempelj zgrajen iz marmorja in je imel lepo okrašeno fasado.

Piše: dr. France Susman

Einsteinov zakon groze

Pred mitičnim ali realnim vesoljnim potopu so preroki opozarjali, da bo prišlo do tragičnega konca vseh ljudi, če se vsi skupaj ne spremenijo. Noe in njegovi so bili pravični kot nepokvarjeni potomci pravičnega Abela in pravičnega Seta. Ali je Noe sledil živalim, ali je sam vedel in čutil, kaj prihaja - odšli so tja, kjer je bilo preživetje možno. Tisti kraj so poimenovali Noetova barka. Potem, ko so se vode umaknile, Noe seveda ni žrtvoval rešenih živali, ampak je sklenil zavezo - mir z živalmi in bogom. In ta je rekel, da ne bo več dopustil vesoljnega cunamija - seveda dokler bi ljudje živeli, kakor so živeli in učili Set in njegovi potomci do Noeta. Bojda so se v 14. rodu po potopu tako pokvarili, da je živalski svet do danes v strahu in trepetu pred največjo zverino - človekom.

Neskončna groza, ki jo seje človek, je prerasla v pobijanje in morijo, ki ga z besedami opisati ni mogoče. To se da čutiti v klavnicah, v zraku, morju in gozdovih. Albert Einstein je študiral vsakodnevno grozo, ki se širi ob vsaki uri na tem planetu iz klavnic in laboratorijev s poskusi na živalih in prišel do zaključka, da obstaja fizikalni zakon EPW Einsteinian Pain Waves - Einšteinovi valovi trpljenja. Ti se po klanju nikakor ne morejo kar tako razbliniti (ob indijskem oceanu so sedaj kraji, kjer je jokanje in pritoževanje v etru tako močno, da nekateri ljudje nočejo tam živeti). V 50 letih sem učil na univerzi v Paragvaju in takrat so ljudje govorili, da je v pragozdu Čako med Paragvajem in Bolivijo slišati streljanje in vpitje še 20 let po strašni vojni med tema državama. Groza se iz klavnic in iz bojnih poljan širi po določenih fizikalnih zakonih in se nekje razbremeni kot "naravna katastrofa". Ta zakon naprej razvijata dva indijska profesorja fizike.

Katarina je vprašala Ano kaj meni, koliko časa bodo Turki oblegali grad in se zadrževali v okolici. Ana je menila, da ne veliko, ker je grad izropan in Turki nimajo več kaj pleniti. "Morda bomo nekaj dni tu. Smo na varnem in se nimamo kaj bati", je menila Ana. Tu bomo lažje preživeli z jabolki, kot sem preživela jaz s koreninicami. Mraz nam tudi ne bo, saj sem vzela s seboj deke, s katerimi je bil zagrnjen tovor. Bog ve, kaj si bodo sedaj Turki umislili, ko je grad izropan in nimajo več kaj pleniti. Verjetno bodo ropali in svoje grdobije delali po hišah v vasi. Ubogi ljudje, vprašanje je, če so imeli čas zbežati. Tako so vsi trije modrovali in se zamislili v svojo usodo.

Ana se je pogovarjala s Katarino in ji povedala, da ji je župnik pripovedoval pri maši, da so Turki požgali in oropali nad šestdeset samostanov in cerkva na Pleterjah, Kloštru, Mekinah, Velesovu in Stični. Zaupal ji je, da so imeli kar v cerkvah štale. V njih so plesali in peli, scali so v kelihe in se kurbali na svetih oltarjih. Duhovnike, služabnike božje so pekli kakor jance na ražnju in jih utapljali v čebrih. Patre so svojim konjem privezali na repe, jih vlačili po tleh, nune pa so pred oltarjem božjim posilili in jih odgnali v suženjstvo v bosanski pašaluk ali v Turčijo, kjer so jih prodajali za priležnice. V bližnjih Jelšanah pa je prihrumela četa 8.000 Turkov konjenikov, ki so požgali vas in cerkve, onečaščali ženske, nabadali otroke na sulice, ropali, a mlade posebno lepe mladeniče in mladenke so odpeljali v sužnost. Turki so pobili beneško vojsko, vojskovodjo in 3.000 njihovih vojakov. Ropali so po Istri, Krasu in Furlaniji ter zajeli okoli 7.000 mladih, od teh so si izbrali 1.500 slovenskih fantov, vse druge pa so posekali, da so po tleh ležala trupla z odsekanimi glavami. Tudi živalim ni bilo prizanešeno, saj so po pravilih svoje muslimanske vere odirali kar živa jagnjeta, da so meketala v najstrahotnejših bolečinah. Še živa so jih pekli na ražnju in jim puščali kri. Turek je šiba božja in kakšna sreča je da so Katarina in Ana z otrokom krenili pravočasno proti gradu in se skrili v tem skrivališču med skalami ob reki Reki.

Neverjetno kako veliko katolikov in ostalih kristjanov misli,
da Jezus bodisi sploh ni krščeval,
ali pa je krščeval z vodo tako kot Janez Krstnik,
kar je seveda ena velika in navadna laž
in vsekakor hudo daleč od resnice.

Pa pojdimo po vrsti in poglejmo kaj o tem pravi Sveto Pismo:

Jn 3,22
»Potem je šel Jezus s svojimi učenci na judejsko podeželje,
se tam zadrževal z njimi in krščeval.«

Torej kdo še pravi, da Jezus ni krščeval???

Kaj je Jezus rekel svojim učencem glede njegovega krsta si lahko prebereš v Apd 1,5 ;
»zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu«.

Kdo pa je lahko krstil Jezusove učence v Svetem Duhu,
če ne sam Jezus???

Upam,
da te je
pesem življenja
ponesla
v najlepše sanje
in da zdaj tiho
potapljaš se vanje.

Upam,
da ti tudi v spanju
obraz pokriva
nežen nasmeh,
ki govori,
da znaš
najti lepoto
vedno tudi
v majhnih stvareh.

In upam,
da nisi sam,
da čutiš
Angela ob sebi,
ki rad bi le
rad te imel
in bdel tiho ob tebi.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja bo marca začelo z usposabljanjem novih prostovoljk za svetovalno delo na SOS telefonu. Usposabljanje za prostovoljno svetovalno delo se bo začelo v petek, 4. marca, v Ljubljani. Za podrobnejše informacije je potrebno poklicati v pisarno Društva SOS telefon na telefonsko številko: 01/544 35 13 ali 01/544 35 14, vsak delavnik od 9. do 15. ure, so sporočili iz društva.

Društvo SOS telefon je nevladna in neprofitna organizacija, ki nudi pomoč ženskam in otrokom, ki doživljajo nasilje. Deluje od leta 1989 dalje, in sicer na nacionalni ravni.

Osnovni programi društva so: SOS telefon - telefonsko svetovanje ženskam in otrokom - žrtvam nasilja; Zatočišče Ljubljana za ženske in otroke, ki se želijo umakniti pred nasiljem; skupina za samopomoč za ženske, ki so doživljale ali še vedno doživljajo nasilje. Ukvarjajo se tudi s preventivno dejavnostjo in osveščanjem splošne in strokovne javnosti o problematiki nasilja nad ženskami in otroki.

Vir: www.dnevnik.si

Ne vem kaj se dogaja
kar čutim, je kot pot do raja.

Vem, ne morem brez telesa živeti,
moram telo in dušo imeti.
Če eno ali drugo izgubim,
vem, da sama sebe umorim.

Torej, kaj naj storim?

Ko ne vem, počakam in se umirim,
takrat odgovor in pomoč
iz svojega srca dobim.

Jin Jang neravnovesje

V preteklih letih mojega Feng Shui svetovanja, sem imel nekaj primerov pregledov stanovanj, ki so zahtevali nujno selitev lastnikov zaradi Jin Jang ne ravnovesja v okolju in v hiši!?

V primeru zakonskega para iz Ljubljane, sem prihajajoč k parceli, na kateri je stala hiša, identificiral nevarno in zelo močno negativno sevanje iz bližje okolice. Takšno permanentno intenzivno izžarevanje negativne energije v bližini doma, povzroči ne ravnovesje Jin Jang, ki se negativno odraža v človeškem telesu. Manifestira se tudi kot bolezen in je precejšnja ovira za vsakdanje normalno življenje. Lahko to pogojno imenujem »počasno a zanesljivo umiranje« od trpljenja in nenehno prisotnih fizičnih bolečin, najpogosteje na prirojeno šibkih notranjih organih, ni pa nujno samo na teh.

Negativne energije se hitro seštevajo in imajo takšno moč (podobno večajoči se snežni kepi, ki drvi navzdol), da pritegnejo še več negativnih energij, vse dokler jih ne ozavestimo in seveda odpravimo.

Recimo, gospa iz omenjene hiše, je imela polno suhih rož, ki jih je že šest let barvala in oblikovala v ikebane, na videz zelo lepe a samo na videz!

Po Feng Shui izročilu, suhe rože niso zaželene v bivalnem prostoru. Nobenemu ne priporočam, da se prepriča ali to drži. V mnogih stanovanjih po celi Sloveniji sem videl veliko suhih rož in mnogo prezgodaj posušenih in postaranih obrazov, ki so kazala mnogo več let, kot so jih osebe v resnici imele.