Mladenič premožnih staršev,
ki je preizkusil v življenju vse radosti,
ki mu jih je nudilo življenje,
vse od lepih žensk do vseh vrst drog,
se je neke noči proti jutru,
ko je odhajal iz neke diskoteke odločil,
da konča svoje bedno življenje, kajti itak se mu je zdelo že povsem prazno
in hudo dolgočasno.
Nameraval se je vreči v mestno reko,
kajti mladenič ni znal plavati.
Ko se je tako v mislih odsotno
ob prvem jutranjem svitu
po klancu navzdol približeval reki,
ga je zmotil glas:
»Kaj ni lep dan«???
Pogledal je v smeri glasu
in opazil na invalidskem vozičku starčka brez nog,
ki se je veselega obraza trudil priti po klancu navzgor.
Starček ga je prosil, če mu mladenič lahko pomaga,
potisniti ga do vrha klanca.
»Pa ja« je odvrnil mladenič in potisnil starca,
do vrha klanca.
Starček je bil neznansko vesel njegove pomoči
in mu je hvaležno rekel:
» Tako dober si,
hvala ti za tvojo prijaznost in pomoč.«
»Saj ni bilo nič,« je zamahnil z roko mladenič
in nadaljeval svojo pot navzdol proti reki.
Med potjo ga je prešinila misel:
» Ta starček je brez nog,
pa se tako veseli življenja,
jaz pa sem mlad in zdrav,
pa mi je moje življenje ena sama beda,
le kaj je narobe z mano?«
V tistem trenutku je spoznal svoje poslanstvo,
poslanstvo pomaganja ljudem
in da v tem svojem pomaganju drugim
lahko pomaga tudi sebi.
V tistem trenutku je tudi opustil svojo noro idejo
o končanju svojega življenja.
Samo štiri prijazne besede starca so fantu rešile življenje.
Mladenič se je odločil, da najde tega dobrodušnega starca,
ki mu je s svojim zgledom veselja do življenja rešil življenje.
Spraševal je vsepovsod v okolju njunega srečanja,
če kdo morda pozna kakega starčka na invalidskem vozičku,
vendar so vsi prebivalci tega okoliša zatrjevali,
da tam niti ni, niti ne živi kak invalid brez nog.
Mladenič je razmišljal, če je starček vedel,
da mu je s svojim zgledom rešil življenje.
Ja, starček je vedel,
glas njegovega srca,
ga je prav zanj pripeljal takrat tja.
Tudi tvoje prijazne besede
lahko neki,
tebi povsem neznani osebi,
rešijo tudi življenje.
Tvoje neprijazne besede,
pa naj raje ostanejo na tvojem »podstrešju«,
glede na dejstvo,
da poznaš zakon akcije in reakcije,
ali kakor pravi pregovor:
vse se plača, vse se vrača.
Tudi sam sem poslušal glas svojega srca,
ki mi je naročilo,
naj posebej zate
napišem tole sporočilo. :)
Tudi ti lahko poslušaš glas svojega srca
in tvoje sporočilo bo lahko pomagalo tebi in še komu,
znotraj sebe premakniti se naprej. :)
kajti itak se mu je zdelo že povsem prazno 
