 Slišim glasbo, ki mi je znana,
ki kot veter je razigrana,
kot film v glavi se mi zavrti,
vse, kar se lepega mi godi.
O, hvala Bog, da si ušesa mi dal,
da slišim to pesem v naravi.
Hvala, da lepoto mi um je spoznal,
da vidim vse to z očmi.
Morda oči, ušesa in um
vse to sploh ni dovolj, da prepozna,
morda milost je tista, ki človek jo ima,
da skozi srce božjo lepoto spozna.
|