NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Fenomenologija resničnosti o velikonočni šunki   
    petek, 25. marec 2005 @ 05:50 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Zgodbe iz sebeProtestni shodi glede velikonočne šunke se mi zdijo kot nekakšna ekstremna iniciacija v odraslost, ki jo nejasnosti močno zapletajo, kajti najzaneslivejši porok, da se sprenevedate so vaši usnjeni podplati in usta polna solate.

    Igrate se z nekulturo darovanja svinj za velikonočne praznike človeku, ki svinjo hrani, da živi in zraste s hranili, ki imajo čutila.

    Če vprašam katerega izmed vas protestnikov kakšno je razmerje med živo in neživo naravo, stavim, da se bo izmotaval z nekimi izgovori. V bistu izhaja živo in neživo iz istega kozmičnega principa. Če se greš neko ločevanje med živim in neživim, ali se zavedaš kako prefinjeno je ravnotežje reda ali nereda v Posameznosti, ki je delček Celote, ki bi ji bil ti rad razsodnik, čeprav nisi sposoben zaznati vseh čutil narave ter razsežnosti in občutljivosti njene zavesti.

    Med travno bilko ali solato, ki jo človeku protestniki priporočajo za hranjenje ter velikonočno šunko in človekom ni nobene bistvene razlike, ker vse kar je, je del celote, ki živi od svetlobe in se z njo hrani po principu razvitih čutil.

    Steblce bilke in solatni listi govorijo v jeziku fotosinteze; ptica in kokoš govorita v jeziku votlih kosti; svinja kruli in govori v jeziku uživanja v hranjenju in valjanja v lastnem blatu; roža govori v svojih barvah,vonju in trepetanju, če se ji kdo približa z namenom, da jo utrga; človek pa govori v jeziku svojega prehranjevanja in preživetja ter duhovnosti, medtem ko je brezčutno pohlastal žive sadeže z drevesa in slastno salato iz svojega vrta pa še kakšnega polža zraven s spiralasto hišico, zgrajeno po nauku transcendalne geometrije, medtem ko nate človeček pa poželjivo gleda zvezda, ki te to kmalu pogoltnila vase v jeziku svoje stisnjenosti mase.


    Torej, kakšen red bi ti človeček rad delal, saj ne moreš na novo ustvariti sveta. Ti se lahko le ustvarjalno presnavljaš iz ene oblike v drugo po zakonu narave.

    Nekdo mi je rekel, da se je našel zapisovalec tvojih krutih intimnih zadovoljstev pri grizenju še žive solate. Kakšno trpljenje rastlinica občuti, ko se znajde med tvojimi zobmi. Meni se zdi veliko bolj dekadenten uživalec solate kot pa uživalec šunke, ki nič več ne čuti, saj se je na veliko bolj neboleč način svinja znebila svojih čutil kot pa solata.

    Kljub brezupom in brezpotjem današnjega načina prehranjevanja se stvari še niso premaklnile v smer, da bi prehranjevanje zreducirali na raven etike, da prehranjevalec ne bi povzročal nobene bolečine svojemu hranitelju, kajti vsak hranitelj brez izjeme je čuteče bitje; to mu je bilo dano na pot, to čuteče bitje sprejme in skuša z bolečino živeti in umreti. To ni prizaneseno niti človeku, niti živali in niti rastlini. Tudi pravkar rojeni zvezdi ne. Korenine nemoralne moči prehranjevanja so spodkopale moralnost, ker s preživetjem zožujejo prostor za moralno prizadevanje v pogledu povzročanja bolečine drugemu čutečemu bitju rastlini, živali in vsakemu delu Celote. Le kdo mi lahko z gotovostjo zatrdi, da planet Zemlja ne čuti bolečine. Ne obstajajo samo čutila človeka in živali, narava ima tudi svoja čutila.

    Gibanje in bivanje človeka na že urejenih strukturah nebesnih teles, ki imajo že ustaljen red in zavest, je osnovni zakon obstoja. Najprej človeka vleče nedoločeno upanje, da bo *počlovečil* svet. To mu tudi delno uspeva, v celoti pa nikoli, ker vsako omejitev svoje svobode mora plačati. Njegov obstoj je privilegij močnejšega, da preživi; živi pa lahko, če omejuje svobodo življenja drugim čutečim bitjem, s katerimi se lahko prehranjuje (živali in rastline). Prehranjevalec in hranitelj ne moreta živeti v popolni moralni bližini eden zraven drugega, ker močnejši preži na šibkejšega. Tak je zakon narave.

    Moralne vsebine o nehranjenju z mesom se spreminjajo v idejo tudi pravic rastlin, kar postavlja zahtevo po moralnem prostoru vseh živih bitij, med katere ne sodita samo človek in žival.

    Novo odkrivanje modrosti življenja je v tem, da je treba prevetriti vse kalkulacije vrednot. Preživetja človeka ni mogoče rešiti s protestnimi shodi proti velikonočni šunki in lingvističnimi razlagami morale, ki ne upoštevajo vseh vidikov ravnovesja v naravi in zakona narave. Na vprašanje trpljenja in bolečine ni mogoče odgovoriti z nekim enostranskim miselnim sistemom. Če je morala v rokah razuma, še ni vse rešeno, ker z zmanjševanjem trpljenja živali povečujemo trpljenje rastlin in tvegamo porušenje ravnovesja.

    Problem je do neke mere rešljiv za moralista za ceno samozanikanja sebe. Sočutja ne zaslužita samo človek in žival, temveč tudi rastlina in vsako živo bitje. Če bo človek dopustil, da se bodo nekontrolirano razmnoževale živali kot divji konji v Avstraliji ali dinozavri v preteklosti, bodo živali uničile rastlinje, človeka in same sebe. Medvedi in volkovi bodo prihajali v naselja in napadali ljudi, podgane se bodo zaredile in razmnoževale v naših bivališčih.

    Ko iščemo moralne temelje bivanja v smislu prehranjevanja, se moramo zavedati, da ni neodvisnih norm, načel in vrednot za delovanje, to je postavil zakon narave v svojih hierahiji, ki ureja po svoje neodvisno od človeka oziroma ima človek v tem omejeno vlogo upravljalca vsega živega in neživega sveta in s tem tudi nalogo za zaščito živali do take mere, da ne sme postati odveza človeka do drugih živih bitij, vključno z rastlinskim svetom in ravnovsejem narave.

    V svetu, ki je konstruiran na podlagi zakona narave ima človek omejeno vlogo. Človek ne more razlastiti samega sebe preživetja. Kako lahko človek poseže s svojim *počlovečenjem* v zakon džungle, kjer se ena žival hrani z drugo, da preživi? Boj je pareživetje je neizprosen. Biti odgovoren za zakon narave je za človeka preveč; človek je odgovoren do meje, do katere lahko deluje. V ljubezni do slehernega živega bitja in vsega Stvarstva bo vedno ostala protislovnost: je umiranje, da se lahko rodi in ohrani življenje in vrsta. Cvet odcveti, da lahko dozori sadež; je pozabljanje nase, da se lahko odkrije polnost življenja. Naša usoda je, da sprejemamo daritve in da se sami darujemo, človek pa kar naprej izumlja čedalje bolj neboleče načine darovanja, vse do lastne smrti.

    Ljudje smo pohodniki, ustvarjeni tako, da gradimo in ustvarjamo svoje prehrambene navade na starožitnih običajih lova in kmečkega življenja. Navadili smo se zaužiti tisto prehrano, ki nam jo daje njiva in štala z elementarno človeško pravico do preživetja otrok in samega sebe, da ne pride do izumrtja človeštva. Starožitne prehrambene navade so v nas. Človek se je navadil preživeti na način, ki ga prinašajo rutina in potrebe njegove DNK. Gibanja, ki rušijo tradicijo in gredo v smeri, da se ljubezen do živali spravi v neka stroga moralnoetična pravila in zakona je protislovno dejanje, kajti človek in žival gresta skoz prostor, v katerem živijo tudi rastline, in s kakšno pravico lahko trdimo, da smrt občutita le človek in žival, in rastlina ne? Kakšna morala je to, da se človek meni le za lastno bolečino in bolečino živali, za bolečino rastlinstva pa ne. Mar drevesa, ki jih iztrebljamo niso v naši moralni bližini. Fizično smo lahko živali zelo blizu, naravi kot celoti pa moralno zelo daleč.

    Če hočemo oblikovati svoj etični prostor do živali, ga moramo hkrati tudi do rastlin in vsega Stvarstva, ker vse je živo, tudi voda je živa, gozd in polje sta živa, vse mora delovati v nekem sinhroniziranem ravnovesju. Človek mora sprejeti svoj položaj v pogojih ravnovesja svojega habitata v celoti in ne verjeti v neke mesijanske obljube moralnih ekstremistov, ki vodijo v iracionalnost, v moralni nihelizem, ki v svoji najgloblji osnovi pomeni izgubo biti moralen. Moralnost v takšnem pogodbenem pristopu, da šunke za veliko noč ne bo na mizi, ne pomeni ničesar. Bolj koristno je, da se naučimo celovite moralne odgovornosti do vsega živega in neživega Stvarstva in da se naučimo slediti vsem moralnim izzivom sveta, ki zahtevajo močnega, razsodnega in odgovornega človeka v odnosu do celotnega ravnovesja narave. To pa je veliko težje, kot je prepoved šunke za velikonočne praznike.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20050323175053608

    Here's what others have to say about 'Fenomenologija resničnosti o velikonočni šunki':

    gang bang
    gangbang mature orgy group *censored* [read more]
    Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 12:37 CEST

    Samsung to Launch Online Music Service from Electronics Plans
    Electronics Plans to Launch Online Music Service to Compete With Apple's ITunes [read more]
    Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 13:12 CEST

    Miami Beach Hotels Not Affected By Ernesto from a huge impact
    Ernesto lost steam and was downgraded to a tropical storm. (PRWEB Sep 1, 2006) Trackback URI: http://www.prweb.com/dingpr.php/SGFsZi1TaW5nLUhhbGYtTG92ZS1JbnNlLVplcm8= [read more]
    Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 00:57 CEST

    Fenomenologija resničnosti o velikonočni šunki | 13 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Fenomenologija resničnosti o velikonočni šunki

    Prispeval/a: Igor Petek dne petek, 25. marec 2005 @ 10:34 CET
    Pod tale članek se takoj podpišem. Tatjana, zadela si žebljico na glavico. Prav osvežujoče branje.

    LP Igor

    ---
    Igor


    Fenomenologija resnienosti o velikonoeni šunki

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 25. marec 2005 @ 15:07 CET
    tudi jaz,
    Miran


    Fenomenologija resničnosti o velikonočni šunki

    Prispeval/a: Devi dne petek, 25. marec 2005 @ 19:15 CET
    Oprosti draga Tatjana, ampak če že ti nimaš potrebe niti po tem, da bi olajšala kaki živali trpljenje, kako boš potem prepričala nekoga, ki je še bolj zadrgnjen kot ti, da imajo tudi rastline svoje pravice? si kar mislim, kaj ti bo rekel, zakaj pa ne potem ne rečejo, če jih boli. a veš, to so taki ljudje, ki mirno zakoljejo žival, pa se prepričujejo, da jih ne boli, ker ne jokajo in ne prosijo za življenje v slovenščini.


    Fenomenologija resničnosti o velikonočni šunki

    Prispeval/a: samcek dne petek, 25. marec 2005 @ 23:04 CET
    Osebno mislim, da je enačiti živa bitja z rastlinami primitivno. Človek, ki ne vidi oziroma čuti razlike je po mojem mneju čustveno zaostal.

    Če je med šunko in solato ni razlike, potemtakem ni razlike tudi med šunko in šunko katero bi lahko pripravili iz psa ali mačke.
    Bi pojedli svojo domačo žival?
    Zakaj je priviligerana?
    S tako filozofijo bi kmalu prišli do kanibalizma.

    Tudi sam sem v času svojega mesojedstva nenehno iskal možno opravičilo z svoja dejanja. Bil priča raznim klanjem. Osebno se mi je vsak pokol živali vtisnil globoko v spomin.
    Lahko rečem, da brez vegetarijanske hrane nikoli nebi našel osebnega miru.

    Problem modernega človeka je v tem, da predvideva da je meso navadna surovina katero kupiš v trgovini. Če bi v trgovini pred teboj zaklali žival bi bilo vsaj 1/3 meščanskih ljudi vegetearijancev.

    Lep pozdrav

    PS: Peljite svojega otroka na ogled v klavnico in spremenili boste mnenje...


    Fenomenologija resnienosti o velikonoeni šunki

    Prispeval/a: Igor Petek dne sobota, 26. marec 2005 @ 00:37 CET
    Ali ni primitivno tudi pozivati, da pelješ otroka v klavnico?

    Ja se strinjam, da je za modernega človeka meso surovina, ki ga kupiš v trgovini. Če bi jaz moral ubiti žival sam, ne bi nikoli poizkusil mesa.





    ---
    Igor


    Fenomenologija resnienosti o velikonoeni šunki

    Prispeval/a: samcek dne sobota, 26. marec 2005 @ 11:34 CET
    Osebno mislim, da ni primitivno in tudi ne vem zakaj bi bilo. Človek se mora zavedati od kod pride hrana. Tudi vrtov ne skrivamo otrokom.

    Poznam kar nekaj mesojedih mamic, ki svojim otrokom ne dovoljo, da so v kuhinji ko pripravljajo meso. Še posebej ko je žival v prepoznavnem stanju.

    To pa zato, ker otrok tega potem nebi jedel. Kar je povsem logično in razumljivo.

    Lp


    Fenomenologija resnienosti o velikonoeni šunki

    Prispeval/a: Igor Petek dne nedelja, 27. marec 2005 @ 00:43 CET
    Sem zadnjič gledal eno oddajo, ko so na rastlino namestili en tak merilni instrument. In je pač kazal eno vrednost. Pol so pa utrgali en list in je kazalec malo poskočil. nato še dva lista in je še bolj poskoči. Pol so nekaj časa mirovali in je padel. Ko pa se je človek potem samo približal, je zopet poskočil, bpreden je utrgal list.

    Pa saj to ni bistveno. Bistveno je to, da mora človek jesti, da preživi.

    ---
    Igor


    Fenomenologija resnienosti o velikonoeni šunki

    Prispeval/a: Igor Petek dne nedelja, 27. marec 2005 @ 12:14 CEST
    No jaz pa poznam veliko mamic, ki jim otroci pomagajo razkosati piščanca in ga spanirati in potem otroci jedo piščanca. Da ne govorim o Mcdonaldsovem mcchicken meniju, ki ga otroci obožujejo.

    ---
    Igor


    Fenomenologija resničnosti o velikonočni šunki

    Prispeval/a: rozman dne četrtek, 31. marec 2005 @ 13:18 CEST
    Da ni nobene razlike med solato in velikonočno šunko je impersonalistična filozofija, ki pravi, da je vse eno. Po tej logiki je tudi človek enak solati, kar pa je seveda absurdno.

    Za neosebnimi energijami pojavnosti so osebna individualna bitja, ki v tem svetu izkušajo materijo skozi čutila telesa. Impersonalistična filozofija zanika čustva in čutila, zato človek postane apatičen in odtujen.

    Da takšna oseba svoj um pozdravi, se priporoča branje Bhagavat-Gite in Srimad-Bhagavatama.

    ---
    Govoril je Anže Rozman > www.rozman.org


    Fenomenologija resnienosti o velikonoeni šunki

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 2. april 2005 @ 23:07 CEST
    Spoštovani Anže Rozman,

    tega da so človek, žival in solata enaki, ni nihče trdil; nesporno pa je, da ima vsako živo bitje razvita čutila na svoji razvojni stopnji in s tem tudi reflekse za svoj bolečinski sistem, kot odgovor na dražljaje. Namen prispevka ni bil impresionirati, ganiti in presuniti publiko s trpljenjem solate, temveč s pretiravanji, ki jih vegetarianci uprizarjajo ljudem, ki se hranijo z vsemi živili, tudi z mesom.

    Za spremembo bi priporočala, pa ne za zdravljenje bolnega uma, temveč zaradi splošne razgledanosti branje kakšne sodobnejše znanstvene knjige o psihologiji, ki so jih naše knjižne police polne. Kakor biologija tako ima tudi psihologija za svoj predmet življenjske pojave. V to panogo spadata tudi etologija (nauk o živalskem obnašanju) in ekologija (nauk o živalskem okolju).

    Človek ima zaradi svoje visoke zavestnosti, ki ima svoj višek v zavesti samega sebe oziroma lastnega jaza, je človek v nasprotju z živaljo tudi v svoji oblikovalnosti že načelno odprto bitje; medtem ko je žival po svoji oblikovalnosti in vzgojljivosti mnogo bolj enoumno dražljajsko prirejena. Njene meje ji postavlja dednost. Živalske vrste se močno razlikujejo glede na različno filogenetično stopnjo posamezne vrste, zato je povsem odveč primerjati kuža s kokošjo. Žival prinese vse svoje znanje na svet, ima mnogo hiterjše staranje kot je pri človeku, razen redkih izjem; žival ne ve kaj dela in ne ve kam jo žene njen gon; žival živi v sedanjosti in ne zna prav izkoristiti spominskih podatkov iz preteklosti. Žival ima svoje vrstno občevalno sredstvo dedno in nepsremenljivo dano in ga ne more izpopolniti. Pri živali vse pridobljene lastnosti z njo vred izginejo, saj živalska družba kot celota nima nič od njih, živali sploh ne predstavljajo družbe, so v najboljšem primeru čreda, navadno pa samo "agregat". Žival v prostem razmerju: narava - okolje zgolj pasivno in nezavedno sprejema vpliva od zunaj in znotraj; v tem njenem razmerju si stoji narava proti naravi.

    Tatjana Malec



    Fenomenologija resničnosti o velikonočni šunki

    Prispeval/a: simon27 dne sobota, 9. april 2005 @ 23:43 CEST
    Sem redni bralec Sončevih pozitivk, ampak takšnega argumentiranja s nekim psevdo duhovnim besedičenjem, kot je v tem prispevku, še tu nisem zasledil. To je tipičen primer, kaj vse je možen razum sproducirati, da bi upravičil svoje navade. Kot sem razumel, je namen tega članka, povedati, da je vseeno, če "ubijamo" rastline ali koljemo višje živali (kakšen nihlistični relativizem!). Potemtakem bi lahko jedli ljudi, če bi to bilo v naši kulturi ali kaj?!
    Vrhunec v tem članku je prav gotov naslednji odlomek, citirano:

    "Kakšno trpljenje rastlinica občuti, ko se znajde med tvojimi zobmi. Meni se zdi veliko bolj dekadenten uživalec solate kot pa uživalec šunke, ki nič več ne čuti, saj se je na veliko bolj neboleč način svinja znebila svojih čutil kot pa solata."

    Mislim, da zgornji citat zajame vso neumnost članka. Samo zmeden um lahko reče, da je "trplenje" solate enkovredno trpljenju svinje. Če se lahko postavlja enačaj med trpljenjem živali in rastline, potem se lahko še dosti bolj med človeškim in živalskim trljenjem!
    Članek je vse poln neke "lovske" dvojne morale, v smislu, češ da je v naravni vse v nekem stvarenjskem ravnovesju ter človekovi vlogi v njej, po drugi strani pa govori spet o nekih
    pobesnelih razmnoženih živalih, ki bodo napadle človeka. (!!!)

    Če bi solata pri "zakolu" tako brutalno civilila pri kot svinja pri zakolu, bi verjemite, bilo tudi solato sporno jesti. :) Živali so dosti, dosti bližje ljudem kot pa živali rastlinam, kot po biološki zgradbi, tako po stopnji zavesti. Marsikatera žival je bolj humana, kot marsikateri človek. Nisam pa še videl rastline, ki bi skakljala okrog in altruistično reševala življenja - razen tistim, ki jih pridno jejo :))
    Mislim, da hočejo taki zagovorniki mesojedstva, s tem kvazi "moralnim naukom" o življenju rastlin, ustavriti zaščitnikom živalskih pravic neko slabo vest, da bi se le-ti potem začeli spraševati tudi o "pravicah" rastlin in njihovem ne-uničevanju za prehranjevanje. To pa nebi bilo mogoče doseči (saj človek rabi rastlinsko hrano), nakar naj bi se potem zagovorniki živalskih pravic "spreobrnili" nazaj v mesojedce in jim pritrdili, da so imeli oni prav, saj tudi rastline trpijo, pa potem še naj živali trpijo, če že morajo. To je to, kar je hotela Tatjana povedati.

    LP


    Fenomenologija resnienosti o velikonoeni šunki

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 10. april 2005 @ 09:38 CEST
    Spoštovani Simon,

    tudi zate velja odgovor, ki sem ga napisala Anžetu Rozmanu, da se ne ponavljam. Ni potrebno odkrivati novega čuta za gledanje sveta, ker ta čut je bil odkrit že veliko prej, preden smo mi obstajali. Vselej so se ljudje hranili s solato in z mesom pa negovali svoje rože na gredici in ljubili svoje kužke in muce, kajti vse to je zakon narave.

    Lep pozdrav
    Tatjana



    Fenomenologija resnienosti o velikonoeni šunki

    Prispeval/a: Pozitivke dne nedelja, 10. april 2005 @ 11:44 CEST
    Tole o brutalnem cviljenju tuni ni ne vem kakšen argument, s katerim bi lahko operiral.

    Solata pač ne more govoriti. Tudi kača ne kruli, ko jo kdo ubija, ker pač nima te sposobnosti. In riba je tiho. Pa verjetno oba trpita, ko se jih kolje.

    O, saj jedo ljudi. Pa še kako. Kanibalizem je še kako prisoten v Afriki. Le da se morajo zdaj bolj skrivati razna plemena, ki to še počno. Ker je med njih posegla tako imenovana moralistična civilizacija, ki si podreja svet. In kanibalizem je še en dokaz, da je človek primat-žival, ki si je skozi evolucijo pač malo bolj razvil možgane in si podjarmil svet.

    Če bi v to smer šli naprimer kakšni drugi plenilci, bi verjetno jedli ljudi in se med seboj prerekali o tem, ali jesti meso ali ne.

    Veš, vsak človek ima svoje poglede na določeno stvar. Zato me zanima kako lahko nekaj trdiš, da sogovornik nima prav, če pa navaja samo svoj pogled na zadevo. Kako si lahko prepričan, da pa imaš ti prav? Kaj pa če solata res čuti?


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,57 seconds