Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050425142618162

Samospoznanje, temelj prave sreče – 1. del (1/2) torek, 3. maj 2005 @ 06:26 CEST Uporabnik: edmond c. Okoli nje vlada popoln mir in globoka svežina. Enostavno sedi tam in se, skozi reko solz, včasih malce nasmehne. Z absolutno gotovostjo spregovori: \"Jaz sem večna in nesmrtna.\" Partner jo pisano gleda in čez čas obetajoče vpraša:\"O-o-o-od kje p-p-pa si?\" Pogleda ga in skozi oči ji bije modrost: \"Iz enega utripa srca...\" (opis situacije na Intenzivu Razsvetljenja po izkustvu Samospoznanja. Več o izkušnjah ljudi na Intenzivih v nadaljevanju in v drugem delu prispevka.) Popolna sreča in neizrekljiva radost. Globoka svežina in preprostost. Brezpogojna ljubezen in absolutna jasnost uma. Globok mir in svoboda. Popolna, globoka izpolnjenost. S temi besedami se lahko opiše samospoznanje (stanje enosti, samadhi). Stanje, kjer ločenost oz. relativna dualnost preneha in nastopi naša prava narava. O tem stanju zavesti govore vsi pravi duhovni Učitelji. In prav vsi poudarjajo pomembnost zavedanja naše prave in absolutne narave: Kdo smo, kaj smo in kaj so drugi. Zame osebno se je moje življenje po izkustvu samadhija šele začelo. Kakor, da bi iz sanj teorije in napol-nepreverjenih-podatkov-iz-knjig stopil na trdna tla resnične in lastne izkustvnene modrosti. Sedaj vem, kdo sem, kaj sem in kaj si drugi, brez najmanjšega dvoma v srcu. Ne iz knjig, od Učitelja ali pa na podlagi pričevanj drugih ljudi, ampak neposredno, iz Sebe. Želim si, da bi bili takih spoznanj deležni prav vsi ljudje... Na splošno ljudem kljub obvladovanju vseh mogočih filozofskih sistemov in Novodobnih teorij manjkajo pristne, intimne in neposredne izkušnje. Moje skromno mnenje je, da so le-te edini pravi vir zadovoljstva in sreče. Hmm. Kako naj bo posameznik sploh srečen in izpolnjen, če pa zagotovo ne ve niti kdo in kaj Zares Je? Ampak pojdimo lepo po vrsti. STARODAVNE RESNICE V NOVI PROBLEKI Moderna, uradno priznana psihologija počasi priznava obstoj nivojev zavesti, ki vsakdanje doživljanje presegajo po svoji jasnosti, absolutnosti in spremljajočem občutku popolne izpolnjenosti... Ta stanja so seveda dosegljiva prav vsakomur. Tisti, ki so ta stanja neposredno doživeli pričajo, da so to pravzaprav edino resnično in trajno imetje, ki enkrat za vselej postavi življenje na trdne temelje... Samospoznanje, samorealizacija oz. neposredna izkušnja svoje prave in dokončne narave je stanje zavesti, ki ima mnoga imena. Tradicije in kulture so to stanje poimenovale na različne načine: * Samadhi (vedska književnost) * Satori (japonski Zen in kitajski Čan) * Nirvana (Budhizem) * Mistična izkušnja (zahodnjaška ezoterika) * Iluminacija zavesti (moderna psihologija) * Enlightenment/Razsvetljenje (na zahodu) * Stanje Enosti, Samospoznaja (na zahodu) * itd... Vzemimo besedo SAMADHI. Izvira v Sanskritu (najstarejši živi jezik na svetu) in pomeni \"eno\" (SAM...) z \"gospodom\" (...ADHI). Implikacija obstoja \"gospoda\" je seveda subjektivna percepcija avtorjev Ved (starodavnih svetih spisov). Brez težav lahko obstoj boga odmislimo in stanje zavesti SAMADHI poimenujemo \"stanje enosti z dokončno Resnico\". Tako lahko tudi ateisti razumejo (in sprejmejo) o čem teče beseda. Pravzaprav sam Lord Buddha boga sploh ne omenja. Zanj je vse stvar percepcije, relativne ali pa absolutne. In potem je seveda tukaj uveljavljena in \"moderna\" psihologija, ki počasi odkriva tiste poti do človeške izpolnjenosti in sreče, ki so jih na Vzhodu posamezniki izkustveno prehodili že pred več tisoč let.. Od Freudove absolutne pogojenosti s podzavestjo (vse, kar se lahko naredi je omejiti vpliv podzavesti tako, da človek ne kriči neprestano, kako hudo mu je) do prvih pogumnih korakov Humanistične psihologije, ki postavlja posameznika v center dogajanja in ga pojmuje kot srž, ki ima v sebi potencial, da se zaveda vsega, kar si pač izbere (svoboda izbire igra glavno vlogo, podzavest ima le relativni vpliv). OK no, glede na to, da živimo v materialistični družbi, pogojeni z napihnjenimi intelekti, nam gre v bistvu kar dobro... DUHOVNA MATEMATIKA vs IZKUSTVENO ZNANJE Vsaka pot se prične najprej s prvim korakom, praviloma je to teorija. Knjige, članki (kot je ta, ki ga berete sedaj), poslušanje predavanj in navodila Učiteljev. Potem malce intelektualne akrobacije, uporaba IQ potenciala in počasi se pogled na sebe, svet in druge malce spremeni na bolje. Veliko ljudi se s takim pristopom k svojemu napredku zadovolji in kar nekako ne preidejo na iskanje SVOJEGA lastnega, NEPOSREDNEGA znanja. Je razlog za to pomanjkanje poguma? Morda. Botruje pomanjkanju izkustvenega znanja (na duhovni poti) prav pomanjkanje resnične angažiranosti in srčne želje po pravem in trajnem napredku? Ne vem. Kakor koli že, dejstvo je, da lačen človek ne bo nikdar in nikoli potešil svoje lakote le z opisom okusne in tople pizze. Um in čutila ne morejo prav zares nadomestiti grižljaja Kraške pizze, recimo. Da, moje mnenje je, da so izkušnje, lastne intimne izkušnje na duhovni poti (ali pa kjerkoli drugje) največje bogastvo. Izkušnje so tisto, kar posameznika nekam pripeljejo, teorija je le pasivna priprava uma na izkušnje, nič več nič manj. Obstaja široka paleta izkušenj, velika večina jih spada med t.i. vsakdanje izkušnje oz. relativne izkušnje v vsakdanjih stanjih zavesti (budno stanje, sanjanja in spanec brez sanj). Torej, vse kar ljudje doživljamo, vse kar vemo, poznamo, prav vsa vsebina naše zavesti je minljiva, spremenljiva ter ne-dokončna. Kar se rodi v teh stanjih, slej kot prej tudi umre, in izgine... Povprečen Zemljan se celo življenje vrti in omejuje samega sebe le na ta tri relativna stanja... Na žalost, kot tak, seveda tudi nima nikakršnih možnosti za resnično in trajno Srečo. Obstajajo pa stanja zavesti, ki presegajo te tri vsakdanja stanja. Njih skupni imenovalec je nepopisen občutek sreče ter notranjega zadovoljstva in absolutna jasnost zavedanja Resnice. Poleg naštetega je za ta stanja značilna še odsotnost referenčne točke, ki je vzrok za dvojnosti v umu. Objekt, proces zaznave ter subjekt, so v teh stanjih ENO. Ločenosti enostavno ni. TO je naša prava narava in naša duhovna dediščina. No, tako vsaj pravijo Samorealizirani posamezniki (Ramana Maharshi, na primer). Resnico mora vsak spoznati sam, seveda. Opis izkušnje Samospoznaja oz. razsvetljenja: “Na intenziv razsvetljenja sem prišla z namero, da se popolnoma predam delu na sebi. Prvi dan je šlo bolj trdo, imela sem občutek, da se moram zelo, zelo truditi. Drugi dan sem še bolj zaorala, usmerila vso energijo v tehniko; delala sem, ko sem se sprehajala, ko sem šla spat, skratka, postala sem tehnika sama... ...In glej ga šmenta, zgodilo se je, počilo je, se razletelo, eksplozija, vse se je zgodilo v hipu in tako intenzivno, da tega nikoli ne bom pozabila. Mislila sem, da so vsi prisotni slišali ta pok in krik, ki je potrjeval videno, ki je bil sam silni “jaz”. Zažarela sem v radosti in veselju. Smeh je zaobjel vse moje bitje, vse v meni je drgetalo in se smejalo v radosti bivanja. Zgodilo se je zlitje, spoj v eni točki, izkušnja, da je vse eno; ta izkušnja je presegla vse, kar sem si prej sploh lahko zamislila. Tega notranjega doživetja mi nihče na tem svetu ne more dati niti odvzeti. To je in bo za večno moja izkušnja, ki sem jo dosegla skozi predajo tega, kar sem. Vse sem Jaz. In resnično, karkoli rečem, da sem Jaz, to nisem Jaz...” – Antoneta Imate željo po izkustvu Tega tudi vi? Na moj naslednji IR se lahko prijavite tukaj: http://www.pozitivke.net/calendar_event.php?eid=20050429211545176 V nadaljevanju članka oz. v drugem delu bomo podrobno pogledali sam format Intenziva, kdo vse se ga lahko udeleži, samo tehniko IR in seveda še več opisov neposrednih izkušenj stanja Enosti udeležencev IR. Edmond C. Se nadaljuje... Komentarji (16) www.pozitivke.net