Zame so žalovanja,
še posebej uradna,
precej neumna stvar.
Zakaj?
Zato,
ker ti prav tako
kot tvoje sovraštvo,
jeza in strah,
nižajo tvojo življenjsko vibracijo.
Kdor zna živeti v tem trenutku zdaj,
je njegovo žalovanje precej kratkotrajno
in tako je kar se mene tiče tudi prav.
Umrl je papež
in zdaj veliko ljudi žaluje,
še posebej tisti, ki so ga imeli radi
in ki so ga poznali kot dobrega človeka.
Modreci pa pravijo,
da žalovanje pokojniku otežkoča
njegov prehod in vnebohod.
Papež je verjetno do zdaj že spoznal,
da ni bil edini božji namestnik na zemlji,
oziroma ,
da je bil božji namestnik na zemlji
točno toliko,
kolikor sva božja namestnika na zemlji
tudi ti in jaz.
Tudi ti in jaz
bova enkrat umrla.
Ne vem kakšna je tvoja želja
glede žalovanja žalujočih za tabo,
ampak moja je,
da bo mojih žalujočih za mano čim manj
in da se bodo čimprej začeli
ponovno veseliti svojega življenja. :)
Pokojniki si običajno želijo,
da se jih zanamci po njihovi smrti
čimbolj spominjajo.
Kar se mene tiče,
se meni to sploh ne zdi pomembno.
Meni je bil, je in bo,
pomemben
vibracijski vpliv srca,
na mojo zavest
in zavest vseh ljudi,
ki so mi,
mi
in mi bodo prihajali
v ta vibracijski stik.
Zame so žalovanja, 
