Prakristjani v Univerzalnem življenju so prepričani, da izhod iz katastrofe z živili vodi edino preko miroljubnega poljedelstva

Vaško poljedelstvo se je v zadnjih 50-ih letih spremenilo v nasilno agrarno industrijo. Ni nasilna samo do milijard govedi, svinj in kokoši, ki jih redi v barbarskih pogojih v hlevih za masovno živinorejo in jih muči na neskončnih transportih živali in kolje ob oglušujočih krikih prestrašenih žrtev; nasilna je tudi do narave in pokrajine, ki jo maltretira z več kot 3 milijarde tonami umetnih gnojil in 31.000 tonami herbicidov letno. Njive so izlužene; monokulture so uničile lepoto pokrajine; oblaki amoniaka od poplave gnojnice, ki se je zlivala na polja, so se spremenili v kisli dež. Kot nasprotno gibanje je nastalo »ekološko poljedelstvo«, ki hoče živali rediti »njihovi vrsti primerno«, poljščine pa vzgajati »ekološko«. Vendar kmetija še velja za "ekološko", četudi uporablja do 20% ali celo do 30% kemijska sredstva. Zato se danes tudi "ekološko poljedelstvo" srečuje s podobnimi nepremostljivimi ekološkimi problemi vseh vrst prav tako kot konvencionalno, čeprav seveda v manjši meri.

KVALITETA HRANE NAS SILI, DA RAZMIŠLJAMO O NJENEM POREKLU IN NAČINU PROIZVODNJE
Leta in leta se je potrošnikom sistematsko tajilo, in to ne samo v industrijskih državah, da so izpostavljeni velikemu poskusu z rizičnimi živili, ki so obremenjena s pesticidi in strupi proti glivicam ter plesnim. Ti poskusi niso prinesli pričakovanih rezultatov, ker npr. dioxin še vedno najdejo v mesnih proizvodih, hormone v turbo teletih in BSE v mesu, pa vendar se ne razmišlja, da bi prenehali s temi poskusi. Nasprotno, smelo se gre naprej ne oziraje se na možne posledice. Kaj je mišljeno, ko slišimo, da so živila podvržena industrijskim poskusom, t.i. »postopkom plemenitenja«? Da bi jajca za zajtrk bila prave rumene barve, kokošim v hrano primešajo primerno barvo - kot jo ima rumenjak. Rožnata barva lososa je proizvod kemikov v živilstvu. Testeninam dodajo sredstva za penjenje, da bi se špageti hitreje skuhali. Vonj breskve v jogurtu je narejen iz glivic, plesni in bakterij. Pogosto odpadki postanejo osnovna surovina za industrijsko hrano. Tako imenovana beljakovinska pogača, ki ostane pri predelavi piščančjega mesa, se obdela z natronsko raztopino in pristane v konzervah džuveča kot hranilna sestavina. Posebna specialiteta je koktejl z morskimi sadeži, v katerega se vmeša odpadke ribolova, aromatizira in stisne v oblike škampov ali lignjev. Torej niso samo jasli za rejo živali postale »kante za smeti družbe blagostanja«, zdaj so to tudi že sklede za človeško hrano.


BOLEZNI ŽIVALI NAM KAŽEJO KATASTROFO Z ŽIVILI
V začetku leta 2001 je pošast BSE – kravja norost - pokazala vrhunec obsežnega škandala z živili širom po svetu. Kdor se je odvrnil od govedine, je moral ugotoviti, da ne more jesti niti svinjine, ker so celim krdelom dajali antibiotike. Nekateri strokovnjaki imajo antibiotike v hrani za vsaj tako nevarne kot prione BSE-ja. A kdor bi rad »prešel« na ribe, bo iz aktualne študije EU izvedel, da so ribe iz Severnega in Baltskega morja onesnažene z dioxinom – nič čudnega ob znani zastrupitvi morja. Torej bomo raje posegli po domačih krapih in postrvih? To bi šlo, če jih ne bi hranili s pripadniki njihove vrste, predelanimi v ribjo moko. Ostane samo perutnina, toda znanstveniki s področja medicine ne izključujejo več prenosa BSE - norih krav - s hrano, ki jo dobivajo. Isto velja za ovce in svinje. Začarani krog se torej zapira. Zaradi teh težav so ljudje začeli tekati za etiketami, kot so »bio« in »eko«. V najnovejšem času je postalo jasno, da niti »bio govedina« v Evropi ni varna. Biološki kmetje s t.i. zdravo domačo hrano so morali prav tako priznati, da so njihove krave zbolele za BSE v hlevih za masovno rejo, kar spet pomeni, da niso boljši od konvencionalnih kmetov. Maloštevilni potrošniki vejo, da smejo »eko« in »bio« kmetje poleg svojih pitanih živali dokupiti živali, pitane na konvencionalen način – do 10% govedi in do 20% svinj. To velja tudi za tako imenovano eko zelenjavo. Po nekaj letih so strokovnjaki ugotovili, da neuporaba pesticidov in herbicidov ne spremeni kvalitete, če polja in travniki pridejo v stik s hlevskim gnojem in gnojnico. V njima se lahko nahajajo prioni BSE, ki povzročajo bolezen norih krav. Rečemo lahko, da je kupec lahko siguren, da je krompir in korenček, solata in paradižnik zares brez povzročitelja BSE le tam, kjer ne gojijo živali za izkoriščanje in kjer na polja ne pride hlevski gnoj,.

MIROLJUBNO POLJEDELSTVO KAŽE POT IZ KATASTROFE Z ŽIVILI
Ko smo pred 17 leti na robu Spessarta – Nemčija začeli s poljedelstvom brez reje živali za izkoriščanje, smo to v prvi vrsti delali iz ljubezni do živali, ki jih nismo hoteli klati. Samo nekaj jih je slutilo, da bo to tudi iz ljubezni do ljudi: da bo miroljubno pridelovanje žitaric, zelenjave in sadja postalo osrednja točka v proizvodnji živil. Danes tako pomembnih besed »brez BSE« in »brez dioxina« takrat še nihče ne bi razumel. Danes gre prav za te oznake kvalitete, ki jih lahko uporabimo za plodove naših polj, ne samo kot »eko kmetje in predelovalci«, ampak da jamčimo za proizvode zahvaljujoč preroškemu Duhu, ki nas je pripeljal na to pot. To je pot do zdravih živil za novo dobo, v kateri se klanje živali zmanjšuje ter nekega dne povsem konča, kar je že prerokoval univerzalni genij na zahodu, Leonardo da Vinci: »Prišel bo čas, ko bodo ljudje na ubijanje živali gledali prav tako kot na ubijanje ljudi.« Oskrunjen živalski svet zdaj sili človeštvo v ta preobrat.

ZEMLJA JE ŽIV ORGANIZEM IN ČLOVEK MORA SPOŠTOVATI NJENE ZAKONITOSTI
Tla so velik živ organizem. Tako kot človek po opravljenem delu potrebuje počitek, se morajo po aktivni fazi rodnosti spočiti tudi tla. Zato naša polja obdelujemo po prastari metodi naših prednikov – s triletnim kolobarjenjem. Njive se kmetijsko izkoriščajo samo dve leti zaporedoma, tretje leto ostanejo v prahi (neobdelane) in zbirajo novo moč. V času prahe rastejo trave in rastline kot npr. detelja in kamilica in pomagajo k naravni regeneraciji tal. Aktivne so tudi milijarde najmanjših živih bitij. »Prebavljajo« les, listje ter slamo in jih tako spreminjajo v humus, bogat s hranilnimi snovmi. Na ta način skrbijo za zdrava in plodna tla. Na takšnih poljih v novi sezoni spet zrastejo dišeči plodovi, ki čudovito teknejo in skrbijo za zdravje duše in telesa.
Živali so naši prijatelji. Zato na naših posestvih skupaj z nami živijo konji, psi, mačke, gosi, race… v veliki družini. Toda mi ne redimo živali zato, da bi jih zaklali in pojedli. Naša žitna polja, sadovnjaki in vrtovi nam niso samo »proizvodni faktorji«, ampak živa bitja, s katerimi smo vsakodnevno povezani – v miroljubnih mislih in s skrbečim odnosom do darov narave, od setve do žetve, pri pripravljanju in transportu proizvodov do prodaje na naših stojnicah na tržnicah. Naši kupci občutijo, da dobivajo visoko vredna in popolnoma zdrava živila.

PEČEMO ČISTO NARAVO – KRUH IZ MLINA NA KAMNE
Začne se že s pridelovanjem žita. To je pod stalnim nadzorom mlinarja, tako da se požanje pri optimalni stopnji zrelosti. Takoj zatem žito skrbno prečistimo in pazljivo sušimo, preden ga spravimo v silose. S hladnim nočnim zrakom ga ohladimo na manj kot 10 stopinj C in ga zračimo do februarja. Tako brez kemičnih dodatkov ostane brez glivic, plesni in žitnih žužkov. Skladišče stalno nadzorujemo s pomočjo laboratorijskih preiskav.
Pred mletjem žito z »brušenjem« pripravimo za mlin, tako da odstranijo še zadnje nečistoče. Uporabljamo najmodernejše tehnike čiščenja žitaric, da bi zagotovili absolutno čistočo.
Nato ga »po starem običaju naših prednikov« pazljivo meljemo v mlinu na kamne, največjem v Evropi. Pri tem ostane dragocen žitni kalček 100% v moki; prav tako velik je tudi delež aleuronskega sloja (rastlinskih beljakovin) z vsemi vitalnimi snovmi. Encimi, ki jih vsebuje kalček, so življenje v zrnu. Izzovejo presnovo, pri peki pa proces vrenja. Kalček vsebujejo tako naše moke iz celega zrnja kot tudi bele moke za pecivo – prava posebnost: beli kruh z dragocenimi snovmi žitnih kalčkov!
Iz te dragocene moke v 20 urah dozori naše naravno kislo testo. To je posebna dragocenost: domače kislo testo, ki se dan za dnem na leta ohranja brez dodajanja tartarata za kislo testo. To testo, skrbno obdelano v treh stopnjah, ima tako kakovost okusa, kakršne ne bi mogli nikoli doseči s pekovskimi dodatki. V naši veliki kamniti krušni peči se vsakodnevno speče tisoče hlebcev kruha iz tega testa. Tekom let smo razvili asortiman kruha, ki mu ni para v raznovrstnosti. Kmečki kruh z začimbami in brez njih, kruh iz integralnega zrna rži, iz pire ali ovsa, žemljice – bele ali črne, polne ali lahke, primerne pri alergijah in za dietno hrano.

NISO VSE MOKE ENAKE
Navadni industrijski moki pri mletju odstranijo dragoceni žitni kalček in površinske sloje žitnega zrna. Ta moka ima samo še snovi, ki jih vsebuje močnato telo, v obliki škroba in beljakovin. Manjkajo vitamini, elementi v sledeh, mineralne snovi, encimi in žitna olja iz živega kalčka. Tudi tako imenovana »moka iz celega zrnja«, ki napolnjuje police supermarketov, se najprej razstavi na svoje sestavne dele (kalček, površinski sloj in močnato telo). Tedaj se encimi kalčka dezaktivirajo s segrevanjem ali mehanično. Nato se sterilizirani kalček spet doda moki, da bi se zadovoljilo zakonu o živilih, po katerem mora moka iz integralnega zrnja vsebovati vse sestavne dele zrna – mrtve ali žive. Takšna moka je samo pogojno sposobna naravnega procesa vrenja; zaradi tega se je človek obrnil k uporabi vseh mogočih pekovskih dodatkov. To je drugače pri naši moki iz mlina na kamen – razlika je velika! V našem mlinu zrno pazljivo meljemo, ne da bi predhodno odstranili kalček. Ostane 100% v zmleti moki in prav tako tudi aleuronski sloj z vsemi njegovimi vitalnimi snovmi.

NISO VSI KRUHI ENAKI
Naša rž in pšenica rasteta brez hlevskega gnoja in gnojnice, seveda pa tudi brez pesticidov, herbicidov in fungicidov in sta polni vitalnih snovi in elementov v sledeh. V mlinu na kamne se žito pazljivo melje, kot je bilo že opisano: polnovredni kalček z vitamini, elementi v sledeh, minerali in aromatičnimi snovmi se za razliko od današnjih industrijskih mlinov ne odstrani, ampak se v celoti obdrži in zato se lahko speče kruh z naravnimi encimi brez pekovskih kemično-tehničnih dodatkov. Ve se, da kalček vsebuje encime lastne žitu, ki so dejanski »proizvajalci živil«. Povzročijo proces vrenja in rahlost kruha. Oni napravijo testo kislo pa tudi aromatične snovi, ki kasneje dajo kruhu njegov tipični okus. Pekovski in genetsko tehnični dodatki so odveč pri takšni moki in mi jih ne uporabljamo. Kajti narava je najboljši proizvajalec živil. Kruh, pečen na opisan način, je aromatičen, dolgo drži, je zdrav za človeški organizem in je zelo primeren za večino ljudi z alergijami.

MIROLJUBNO POLJEDELSTVO JE PRED »EKO« IN »BIO« POLJEDELSTVOM
»Eko« in »bio« poljedelstvo še vedno uporabljata hlevski gnoj in gnojnico kot gnojilo. To škoduje tlom in rastlinam, ki rastejo na njih. Zakaj? »Tla so želodec rastline« (Aristotel). Kakor človeški prebavni trakt, so tudi zdrava, naravna zemljina tla naseljena s koristnimi bakterijami, tako imenovanimi simbionti. V enem gramu zemlje je na milijarde mikroorganizmov. Kot je že omenjeno, to življenje tal prebavlja odpadlo listje, les, slamo itd. in nastaja najfinejši kompost, bogat hranljivih snovi. Da kemična gnojila paralizirajo in ubijajo ta najmanjša živa bitja, je dovolj znano. Premalo pozornosti pa se posveča temu, da tudi koncentrirana gnojnica poškoduje bakterije tal in jih vrže iz ravnotežja. Dokler je nerazgrajena, praktično vsebuje ves dušik, ki je obstajal pri izločanju iz živali. Dušik - predvsem nitrat urina – deluje enako kot umetni nitrat umetnega gnojila. Gre direktno v krožni obtok rastline in rastlino sili, da sprejme več vode, kot bi to storila po naravi. Zaradi tega postane žito, zelenjava itd. težje, toda iz tal več ne prevzema elementov v sledeh; rastlina torej osiromaši. To se pokaže v vodenem okusu, v večji nagnjenosti k boleznim in nižji hranljivi vrednosti za človeka. Mi tla hranimo s previdnim gnojenjem s čistimi naravnimi snovmi in minerali. Zdravje tal se prenaša na rastline, na njihovo rast in odpornost, s tem pa koristi zdravju človeka.

NAŠ PRINCIP JE VSE IZ ENE ROKE
Od pridelave preko predelave do prodaje, dobite vse iz prve roke – ta izredno funkcionalen koncept je najboljša možna garancija za kupca.
S pomočjo skrbne in stroge kontrole na vseh področjih lahko garantiramo, da se izpolnijo norme za kvaliteto, ki jo opisujemo na prospektih, pa naj gre za miroljuben odnos do polj, kako sejemo, negujemo in žanjemo ali za skrbno pripravljanje nabranih plodov, žita, krompirja, čebule, korenčka itd. ali za pripravo in predelavo, ki ohranja kvaliteto pri raznih vrstah dobrega kruha, peciva, testenin in delikatesnih proizvodov ali za dnevno svežo ponudbo v številnih trgovinah, na mnogih tržnicah in pri po pošti odposlanih svežih pošiljkah. Koncept funkcionira že več let. Videti je, da se pri prakristjanih potrjuje, kar se je že večkrat poskušalo, da namreč kupec dobi, kar so mu obljubili na prospektu: poštene in miroljubne proizvode.

NAŠ CILJ JE HARMONIJA IN ENOST Z ŽIVLJENJEM NARAVE
Ko smo v preteklih letih začeli s pridelovanjem zelenjave in žitaric, so bile takšne krilatice še neznane. Naši cilji so bili od samega začetka višje zastavljeni. Veliko nam je do tega, da pridelamo zdrava živila v popolni harmoniji z življenjem narave. Nikomur ne bo treba za to umreti – niti živalim v hlevu in na travniku niti najmanjšim živim bitjem v zemlji. Zato ne pridejo v poštev kemična gnojila, pesticidi, hlevski gnoj in gnojnica. Gnojimo s čistimi naravnimi snovmi in minerali. Tla obdelujemo, kolikor se da previdno, v glavnem z rahljanjem, delno tudi s plitvim oranjem. Menimo, da lahko za to vsakdo prispeva svoj delež v interesu svojega zdravja in iz spoštovanja pravice do življenja za živali, rastline in minerale, skratka celega planeta matere zemlje, ki nam omogoča materialno bivanje na njej.

MIROLJUBNO POLJEDELSTVO IMA DUHOVNO OZADJE, KI NAM GOVORI, DA JE ZEMLJA ŽIV ORGANIZEM S SVOJIMI ZAKONITOSTMI, PO KATERIH KOMUNICIRA Z VSEM, KAR JE NA NJEJ
Rastline za nas niso samo rezultat fotokemičnih procesov. So živa bitja. Paradižniki, krompirji in valujoče se žitno klasje imajo svojo lastno zavest, s katero lahko komuniciramo.
Od nekdaj je znano, da sobne rastline reagirajo na čustva in misli svojega lastnika. Da se cvetlice bojijo, kadar se jim agresivno približamo (npr. da bi jih odrezali), so celo dokazali z merilnimi instrumenti. Pred nekoliko leti je Japonec Maseru Emoto odkril, da tudi voda shranjuje in odraža naše misli in besede – pa naj to zveni še tako neverjetno. Vodne kapljice, ki so zmrznile, so napravile popolnoma različne slike kristalov, odvisno od tega, kakšne misli ali besede jim je človek poslal. Voda v posodi z napisi kot »hvala« ali »to bomo skupaj naredili«, je tvorila izrazito lepe in skladne kristale. Voda v steklenicah z negativnimi napisi ni dala niti približno tako lepo oblikovanih kristalov. Nekaj podobnega kot z vodo je Japonec ugotovil tudi pri poskusu z rižem: pozitivna čustva in misli so imela za rezultat ugodno aromatično fermentacijo zrna, medtem ko so agresivne besede izzvale procese gnitja. Ti rezultati raziskav nazorno kažejo, kakšno moč imajo naše misli na okolico – ne samo na ljudi okrog nas, ampak tudi na živali in rastline. Vse je energija: rastline, s katerimi komuniciramo, prav tako kot naše misli in čustva; vsemu fizičnemu ustreza duševno in duhovno. Kozmični Duh, iz katerega je vse izšlo, prežema vsak atom, vsako molekulo, vsak kamen in vsak mineral, vsako rastlino in vsako žival. V tej zavesti smo se v notranjosti začeli povezovati s polji in plodovi, ki se razvijajo. Prav tako pomembna je tudi komunikacija s tlemi, v katerih je na milijarde najmanjših živih bitij, in povezanost z elementi, s soncem in dežjem, z vročino in mrazom, z vetrom in vsakovrstnimi vremenskimi pogoji. Bolj kot nam uspe ponovna enost z naravo, toliko bogatejša postanejo naša žitna polja, toliko bolj dišijo paradižniki, toliko bolj okusen je naš krompir in toliko bolj hrustljave so solate. Ljubezen je najvišja energija – mi ljubimo svoje naravne proizvode. Ali je harmonija z naravo pogoj za harmonijo z ljudmi okrog nas? Rdeča nit naših postopkov je Mojzesovih Deset zapovedi in Govor na gori Jezusa iz Nazareta, ki jih nimamo za utopijo, ampak praktična življenjska pravila, katere hočemo vsakodnevno udejanjati – brez kakršnihkoli religioznih ritualov in dogem ali duhovniške hierarhije s težnjo po oblasti ali pravico do nje - po vzoru Jezusa iz Nazareta in se zato tudi imenujemo prakristjani. Naše miroljubno poljedelstvo naj bi izpolnilo besedo Duha Kristusa Boga, ki nam je bila predana po prerokovih ustih: »Občutite povezanost z vsako stvaritvijo in z vsem kamenjem in rastlinami in ščitite življenje, ki vam je bilo poverjeno … nikdar ne koljite živali za osebno rabo. Glejte naravo, življenje stvarstva skrbi za vas. Plodovi polj, vrtov in gozdov naj bi vam zadoščali …«(iz »To je Moja beseda«). Nikomur nočemo vsiljevati svojega prepričanja, toda naši kupci naj bi vedeli, kaj je duhovno ozadje naših postopkov in naših proizvodov.


Moris Hoblaj, proizvajalec vegetarijanske hrane