Sama grem na pot -
tako v glavo ji udari,
tam so ljudje,
kruh povsod,
le lačne sitih da nahrani.

Ponuja ulica livade -
tu človek sam sebe se boji,
a poglej lepoto,
obilja sok,
kjer pogum te v zvezdo spremeni.

Poglejte Sokratu v obraz,
zaradi vas sramu se bojte,
ne mene,
poštene ciganke kruh,
zaradi vas do mene zdaj postojte.

Glasno hrup odmeva
vsenaokrog, izpod uličnih luči.
Hej ljudje!
Ste lačni, siti,
kraljica vam svoj kruh deli.


So ljudje začudeno obstali,
ogledali resnico si noči,
ne ta, ne oni,
ki bil ji je prijatelj
malokdo si upa tako – iz oči v oči.

Odjek višav oznanja,
duh koruze razširi med ljudi,
polni pljuča radovednim.
Hej ljudje!
Takšna je poštena kri,
DENAR PRED NOSOM SE KADI.