Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050524201509146

V prostorih DS tribuna o problematiki drog v Sloveniji torek, 24. maj 2005 @ 20:15 CEST Uporabnik: Pozitivke V prostorih državnega sveta je danes potekala civilna tribuna o problematiki drog v Sloveniji, ki sta jo državni svet in urad za droge pripravila z namenom, da bi na njej soočili različna mnenja in poglede na reševanje enega večjih problemov pri nas. Kljub obsežni zakonodajni ureditvi, tako pri nas kot na mednarodni ravni, je namreč razširjenost drog vse večja, je uvodoma ugotavljal predsednik državnega sveta Janez Sušnik, ki je za 7. junij napovedal drugi del tribune z zaključki. Zbrana mnenja, predloge in zahteve pa bodo naslovili tudi na odgovorne osebe. Kje iskati vzroke za razširjenost drog, zlasti med mladimi? Po mnenju Petra Kvaternika s Teološke fakultete gre odgovore iskati v razmerah v posamezniku in družbi, zaradi katerih človek išče izhod iz krize. Ob begu iz vsakdanjih težav ljudje v omamljanju iščejo tudi užitek, pri mladih pa se temu pridruži še velika radovednost in iskanje novih občutkov v sebi. Kot je menil Kvaternik, bi zato morali zastaviti sile tam, kjer je izvor problema, tj. v vrednotenju in spoštovanju človeške osebe. Ključna se mu tako zdi vzgoja, in sicer v najširšem smislu - za ljubezen do življenja, samoobvladovanje, moralno odločanje in odgovorno življenje. Antropolog in zgodovinar Klemen Jelinčič je opozoril, da vse družbe poznajo tako legitimne kot nelegitimne droge ter dovoljene in prepovedane substance, ki posamezniku omogočajo pobeg ali dostop do nečesa. Vsaka družba oziroma civilizacija obravnava nekatere teh substanc kot legitimne, druge pa kot nelegitimne, je opozoril Jelinčič, ki je tudi ugotavljal, da je praktično vsakdo z nečim zasvojen, pri tem je omenil različne vrste odvisnosti: od določene vrste hrane, dela, moči, uporabe računalnika itd. Tudi Ines Kvaternik - Jenko, ki je na Fakulteti za družbene vede pridobila doktorat s področja drog, je dejala, da je meja med dovoljenim in nedovoljenim politično premakljiva. Prav tako obstajajo različni modeli politike do drog (prohibicionistični, javno-zdravstveni, klasično liberalni). Kot je poudarila, je za demokratično razpravo nujno, da so državljani seznanjeni z vsemi znanimi dejstvi o drogah, na področju politike do drog pa gre upoštevati različna stališča vseh akterjev. Mercedez Lovrečič z informacijske enote za prepovedane droge Inštituta RS za varovanje zdravja - ta je zadolžena tudi za zbiranje objektivnih zanesljivih in evropsko primerljivih podatkov - je tako za pomemben temelj označila sodelovanje različnih sfer: medicine, družboslovja, civilne družbe, vlade, ne gre pa po njenih besedah pozabiti tudi oseb, ki imajo težave z drogami. Kot v odgovor na to je direktor urada za droge Milan Krek zagotovil, da so pri pripravi obstoječega nacionalnega programa na področju drog upoštevali mnenja in stališča različnih strok, a je dodal, da je pri tako različnih pogledih, ki so si mnogokrat povsem nasprotni, težko najti skupne točke, da pa je nacionalni program vendarle nekakšen konsenz. Vključeni so bili tudi uporabniki drog. Krek je opozoril še, da je za to področje premalo denarja, saj marsikje nevladni sektor \"šepa\" - ne sicer zgolj, ampak tudi zaradi financ. Po besedah Marjete Ferlan Istinič z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve mreža programov pomoči še ni zadostno razvita, saj imamo v Sloveniji okolja, kjer število uporabnikov drog narašča, ni pa še zadostnega števila programov, na primer v Pomurju, Zasavju, na Koroškem in Dolenjskem. Izpostavila je tudi potrebo po izobraževanju strokovnega kadra in sprotni evalvaciji programov, da bi lahko razvijali najbolj učinkovite. V nadaljevanju tribune so bili tako predstavljeni tudi različni programi, od terapevtskih skupnosti, komun, zdravljenja z metadonom do programov zmanjševanja škode. Pogledi nanje so različni. Zdenka Čebašek Travnik s Psihiatrične klinike v Ljubljani se je zavzela, da bi morali vse programe na državni ravni opredeljevati, licencirati in tudi opredeliti njihovo doktrino. Vsi programi bi tudi morali imeti jasno opredeljene stopnje zdravljenja. Po njenih besedah so namreč nekateri programi zelo dobro financirani, nekateri pa zelo slabo ali pa premalo financirani. V okviru današnje civilne tribune so se dotaknili še enega vidika področja drog, in sicer dela carine, policije in tožilstva na področju boja proti širjenju oziroma preprodaji prepovedanih drog. www.dnevnik.si Komentarji (0) www.pozitivke.net