Piše: dr. France Susman

Komu gre zakupnina (Pachtzins) od zemlje? Stvarniku Zemlje. Kdo je Zemljo ustvaril? Bog. Torej lastnik, poberi se.
P.J.Proudhon (15.1.1809 - 19.1.1865)

Zemlja in naravni zakladi ne rastejo in ne da se jih poljudno z delom pomnoževati, zato tudi ne morejo izginiti. Število prebivalstva narašèa, torej je zemljišè vedno manj in so vedno dražja. Èlovek hoèe zemljo posedovati. Ko bi je hotel imeti, kolikor jo lahko pokrije s svojo zadnjico, kos na katerem lahko poseduje, bi še šlo. Pa hoèe imeti cele hektarje. V starih èasih so bili èlani skupnosti lastniki zemljišè. Privatna last je prišla koncem 15. stoletja z rimskim pravom. Treba je pregledati zgodovino lastništva v zadnjih 1000 letih. Kdor je v srednjem veku veèino kmetov pobil, ogoljufal ali pregnal, je svojim potomcem do danes zagotovil z znojem in krvjo namoèeno zemljo.

Od moljev nažrte zemljiške knjige, ki so bile pisane s pomoèjo steklenice žganja ali pod grožnjo muèenja, in ki navidezno formalno posest legitimirajo, na spremenijo niè na dejstvu, da je tako rekoè vsako veleposestvo posledica zdavnaj zastaranega zloèina. Ustava šèiti posest in posestnike, ki so vedno sami imeli glavni vpliv na zakonodajo. V ZDA so imeli na zaèetku volilno pravico samo veleveleposestniki!

Zemljiška reforma se lahko tako zaène, da država, dežela ali obèina ne more prodajati zemljišèa, ampak jih dajati v najem. Drugi korak je zakon, da noben posestnik ne more prodati zemljišèa privatnikom ali firmam in podobno. Še je morda èas, da Aldi in Lidl dobita zemljišèa, za katera bosta plaèevali v skupni sklad, iz katerega se èrpa materinska renta. S tem se sesuje špekulacija z zemljišèi kot hiša iz kart. Doslej lahko kmet pred vrati velemesta (enkrat v življenju) proda nekomu svojo zemljo, tam se zgradi naselbina, kjer bodo najemniki plaèevali najemnino do konca svojih dni. Bivši kmet se pa umakne z milijoni do konca dni na Tenerifo. Kdor misli, da je to normalno ali nespremenljivo, spada verjetno med vojne dobièkarje. Velika veèina ljudi trpi pod to bedno neumnostjo do konca svojih dni.

Že Platon je rekel, da bodo zaradi tega na svetu hude vojne, ker zvrst èlovek ni bila sposobna rešiti zemljiškega problema in se ni hotela informirati o genialnih rešitvah, ki jih je potem pred sto leti našel Silvio Gesell. Èe bi bili zaradi tega lastniškega razmerja potoki èistejši, dekleta lepša in hrana bolj zdrava, bi to starokopitnost morda še lahko razumeli.

Kaj se kmetu spremeni, èe se uvede naša zemljiška reforma? Svojo zemljo lahko obdeluje kot doslej po mili volji, nihèe ga ne more pregnati od posestva, katerega seveda ne more dati tretjim v najem.

Z ozirom na to, da ni rešitve iz neznosnih kriz ob obstojeèem denarnem sistemu, predlagajmo, da se uvede materinska renta ob obdavèenju likvidnega denarja in podržavljenju rente iz špekulacije z zemljišèi. To so rešitve, ki po svetu deloma že funkcionirajo. Ob tem nam bodo pomagali svetovni izvedenci kot sta prof. dr. Bernard Lietaer, dr. Margrit Kennedy in drugi, ki garantirano niso plaèani od multinacionalk, ki niti davkov ne plaèujejo.

Materinske rente je deležna mati po številu otrok, oziroma vzgojitelj, oziroma otrok ali mladeniè sam. Vrednost zemljišè dvigujejo matere z rojstvi, zato pripada zemljiška renta po naravnem zakonu njim, ne pa dedièem ljudi, ki so si zemljišèa pridobili z nasiljem ali zvijaèo. Z materinsko rento se bo dvignila nataliteta, zdravje naroda, kultura, kreativnost, narava bo spet cvetela, terorizem in korupcija bosta onemogoèena. Nobena od obstojeèih strank ni pripravljena sprejeti zakon o materinski renti, oziroma njih voditelji niti ne vedo, kaj je to.

Kaj je narobe z denarnim sistemom? Obrestnoobrestni sistem pomeni tole: Ko bi Jožef pred 2000 leti za svojega novorojenca Ješua odprl hranilno knjižico z enim pfenigom (to se imenuje Jožefov pfenig) bi vsota ob 5 % letnem obrestovanju preko obresti od obresti v 2000 letih narasla (mislimo na šahovnico in zrnom pšenice na prvem polju...) do 226 milijard zemeljskih obel v zlatu. To je eksponencialna rast denarja, ki povzroèa vse vojne, vse genocide, posiljevanje, prostitucijo otrok in zdravih deklet, ekološko katastrofo, bolezni, medikamente, ki to niso in vse druge ujme. Samo dva davka priporoèajo izvedenci: davek na bankovce in druge likvidne oblike denarja in pa rento na najeta zemljišèa.

Za vse ujme so rešitve. Ni pa veè rešitve pred ledeno dobo, ki je po študijih Pentagona in glavnega Blairovega znanstvenega svetovalca Sir David Kinga ni veè mogoèe prepreèiti. O tem moj èlanek v Nedeljskem dnevniku 26.9.2004. Sedaj je nastopilo tisto stanje, ko se mora narod prebuditi in zahtevati svobodo obvešèanja: Turški državljan Ayhan Doyuk je iznašel Super ionizirano vodo (SIW), s katero oèisti tako rekoè v trenutku vsako nesnago (iz odpadnega motornega olja ali naftnega tepiha naredi èisto vodo in snov, ki je hrana za ribe, èlovekovo notranjost spremeni v mladostno stanje), tovarno ima v Španiji. Multinacionalke, ki izdelujejo detergente in drugo nesnago, ga seveda ovirajo. Švicar Hans Hangartner je iznašel stroj, s katerim dela dež v pušèavah. V Sahelski coni je deževalo tri leta 7000 km daleè. Satelitski posnetki so pokazali pozelenelo pokrajino od zahodne obale Senegala do arabskega polotoka. Multinacionalke pa raje prodajajo pušèavskim ljudstvom teleèje mleko v prahu, kot da bi dovolile, da trava raste. Za katastrofalne posledice govedoreje (Jeremy Riffkin, Imperij goveda) imamo super mesne izdelke (seitan pomeni to je pravo meso, slovit pa tudi slow eat, ker je dober) in beljakovinski kruh, oboje iz pšeniènih beljakovin - rešitev tudi za kmete. Le eno je potrebno: svoboda informiranja. Ko boste informirani, vam bo kapitalistièni zrezek obtièal v grlu.

Po tem sistemu bi kmalu zavladalo blagostanje in mir. 2004 je bila oddaja na TV pri polnoènem klubu o tem, kaj je denar, odziva pa je bilo toliko, da že lahko mislimo na vpeljavo komplementarne regionalne valute kot se prakticira po vsem svetu, zgolj v Franciji je 300 sistemov, ki delujejo na bazi "zrna soli".

Na medmrežju je pod Mutter Rente, ali Mother rent veliko podatkov o tem, kaj je materinska renta in zlasti, od kod naj pride denar. Geniji imajo pogosto med seboj nasprotna si mnenja, glede razpolaganja z zemljišèi pa so si vsi od Mojzesa do Churchila edini: kdor uporablja zemljo, plaèuje tistim, katere izkljuèuje od uporabe. Seveda gre za revolucionarno reformo, za katero so stremeli najveèji geniji èloveštva, pa se jim ni posreèilo.

dr. France Susman