O mavzoleju lahko govorimo kot o grobnici starodavnega antiènega kralja, oziroma cesarskega namestnika - kneza Mausolosa, ki je sredi 4. stoletja pr.n.š. vladal Karmi v jugovzhodni Aziji. Po nekaterih zapisih naj bi dal ta ogromen spomenik izgraditi sam, da bi s tem dejanjem za vselej ovekoveèil svoje ime, po drugih zapisih, pa naj bi bil izgrajen na pobudo njegove žene Artemizije. Grajenje naj bi se zaèelo še za èasa njegovega življenja, konèano pa naj bi bilo okoli leta 350 pr.n.š., kar je tri leta po njegovi in leto po smrti njegove žene. Kdo ga je v resnici izgradil pa nam verjetno nikoli ne bo povsem jasno.

Nahajal se je na hribu, nad davnim mestom imenovanim Bodrum, na podroèju današnjega Halikarnasa, ob Egejskem morju v jugovzhodni Turèiji.

Gradnja je bila zaupana najboljšim arhitektom tistega èasa: Skopasu, Bryaxsisu, Leokaresu in Timoteosu, katere je poseben poslanec izbral iz podroèja celotne Grèije, vsak izmed njih pa je bil odgovoren za eno stran zgradbe.


Na podlagi zapisov rimskega pisca Plinija, naj bi bil mavzolej zgrajen na pravokotni plošèadi velikosti 40x30 metrov ter meril v višino zavidljivih 45 metrov. Nad temi temelji se je nahajal stopnièast podi, ki je bil bogato okrašen z najrazliènejšimi kipi. Prostor za pokop in sarkofag sta bila izdelana iz belega alabastra, okrašena z zlatom, nahajala pa sta se na podiju in bila okrašena z ionskimi stebri. Bogato okrašena, s kipi, je bila tudi ogromna streha, ki je moèno spominjala na egiptovske piramide. Kip bojnega voza, ki ga vleèejo štirje konji, je meril v višino kar 6 metrov. Posebno zanimivost so predstavljali še kipi razliènih živali in ljudi, v naravni velikosti, ki so se nahajali predvsem na razliènih nivojih podija in na strehi. Prav zaradi številnih kipov, ki so krasili mavzolej, le-ta zavzema posebno mesto v zgodovini, saj je bil ena redkih zgradb, ki ni bila posveèena bogovom.

Dolgih 16 stoletij je mavzolej ostal ohranjen v dobrem stanju, nato pa ga je delno (streho in stebrišèe) unièil potres v 12. stoletju. Na zaèetku 15. stoletja so vitezi iz Malte zavzeli to podroèje. V bližini padlega templja so zgradili masivno palaèo. Ko so se leta 1494 odloèili, da bodo to palaèo utrdili, so za to uporabili vse ostanke mavzoleja. Ta palaèa stoji še danes, znotraj njenih sten pa je moè ponekod opaziti ostanke mavzoleja. Ohranilo pa se je tudi nekaj kipov, kateri so razstavljeni v Londonskem muzeju.