Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050228191735287

Sveto pismo ali univerzalni nauk? nedelja, 6. marec 2005 @ 06:17 CET Uporabnik: Miran Zupančič Piše: Miran Zupančič Premnogim mladim in malo manj mladim iskalcem resnice se naše Sveto pismo ne zdi pomembno. Starejše zelo krščanske generacije, misleče generacije ( stari starši) so jim vsiljevale Sv. pismo. Tako za mlade resnice ni v dogmah, ampak v celoviti univerzalni podobi stvarjenja. Toda tudi v tem obstaja nevarnost zavajanja in stranpoti. Pojmi, kot so univerzalni nauk, Sveti spisi ( Sveto pismo) so velikokrat pomešani med seboj. Sveta pismo je kljub vsemu del svete govorice(Besede), ki je na nek način spet del absolutnega univerzalnega nauka. Ta nauk je univerzalna \"knjiga\", v kateri je opisana celotna pot in prihodnost človeštva. To vsekakor ni materialna natisnjena knjiga posebno učenega človeka, ampak je v eteričnem finejšem svetu tu okoli nas vtisnjen razvojni načrt za svet in človeštvo. Za to vpeljan-posvečen\" bralec\" lahko v tem vidi sledi popolnega vdiha in izdiha Stvarnika. Iz teh etrov lahko geniji, vidci in jasnovidci dobivajo vpogled v tok stvari. To pa je seveda proces, ki traja korak po koraku, milijarde let. Tako\"bralec\" lahko v tem zasleduje prav do današnjih dni tudi razvoj vsake posamezne duše. Tako sveta govorica ali Beseda obstaja iz vseh delov absolutnega univerzalnega nauka, ki je narejen tako, da je razumljiv različnim rasam, narodom in kulturam. Mnogo tega se je ohranilo kot ustno izročilo. Nekaj je zapisano in duhu časa ustrezno obarvano. Sveti spisi, Sveto pismo, je združitev izkušenj ljudi, ki so živeli po zakonu - Stara zaveza in pričevanje o poti duše k odrešenju - Nova zaveza. Ker pa se mora sveta govorica ali Beseda vedno prilagajati naši zemeljski omejeni zavesti, uporablja zato oblike, podobe in način izražanja, ki s to našo zavestjo naveže stik, sicer njeno sporočilo ne bi imelo uspeha. Svetovni univerzalni nauk zato ni posredovan neposredno. Deli so večkrat tudi spremenjeni in zlorabljeni, da bi služili drugemu namenu. V deželah, v katerih igra religija pomembno ali najpomebnejšo vlogo, je vedno politično obarvana. Vendar sveta Beseda - govorica, kljub spreminjanju in nepopolni vsebini še vedno vsebuje posvečene in zdravilne elemente svojega izvira. Ta element je za resnega iskalca vedno prepoznaven, ker je univerzalen. Samo bistvo svete govorice je povsem svetu enako: kaže na božanski izvor človeka in večinoma tudi na pravi način vrnitve v božansko domovino alu \"shambalo\", če hočete. Ta govorica govori torej o božanskem sveti in nas ljudi povezuje z njegovim izvirom. Izvorni simboli lahko povedo na ta način, da obstaja prvotna modrost, ljubezen in delovanje. Sodobni človek tega pravira vsega življenja ne more nikoli umazati ali uničiti, niti ko poskuša s svojim močno razvitim jazom nižje narave - psiho sam prevzeti vlogo stavrnika. Kadar pa razsvetljeni ljudje govorijo iz tega prvotnega področja življenja govorijo o svoji \" domovini\", takrat se to ne dogaja le s podobami, besedami ali zvoki, ampak tudi s silo, s sveto, to pomeni, z ozdravitveno silo. S to silo tako poskušajo prodreti v otrdelo človekovo srce, da bi božansko seme - bit v njem prebudili iz smrtnega spanja. Zato je človeštvu podarjena univerzalna modrost. Večina svetih knjig vseh narodov sveta vsebuje to temeljno sporočilo. Te podobe so pogosto za zavest zahodnega človeka preveč zapletene. Zato take knjige odloži kot nezanimive in neuporabne. Po druga strani pa so napisane za določen razvoj, ki je že minil. V tem primeru je njihova vsebina seveda zanimiva, vendar za sodobnega človeka ni več aktualna. Zato se univerzalni nauk pogosto pojavi v novi obleki, ki je primerna za človeka tega trenutka- Sveta Beseda pa ne govori le o človekovemu izvoru v božanskem svetu, ampak tudi o zemeljskem svetu in sicer tako, da je vidna njegova kvaliteta. Nam, človeštvu kaže našo resničnost in tudi izhod iz omejitev, ki smo si jih sami ustvarili. V svetlobi božanskega sveta zemeljski svet ni sprejemljiv. Bitja v njem so v področju, ki je izpostavljeno nasprotjem, kot so življenje in smrt, svetloba in tema, mraz in vročina, mokrost in suhota. Človek se v svojem področju delovanja počuti kot knez. Tragično pa je, da to področje delovanja ni harmonično s prvotnim življenjem. Prvotno življenje je neposredno, vsa bitja živijo med seboj v harmoniji. V svetu ljudi si najmočnejši vneto prizadevajo nagrabiti čim več zase, kar se največ da. Med seboj živijo v sporu, posledice pa so revščina in smrt. V tem smislu lahko rečemo, da je današnji človek \" padel\". To strmoglavljanje je sam povzročil, ćeprav to ni bilo popolno samostojno, ampak kot del kolektiva, ki je želel iti to pot. Ker se želi samoljubno potrjevati, egoist vsak dan povečuje prepad med svojim sedanjim bivanjem in svojim izvorom! Kdor bere svete knjige, se lahko odzove na dva načina. Knjigo lahko odloži, ker noče o tem nič vedeti. Lahko pa je globoko vznemirjen, saj so mu te besede potrdile, kar je že dolgo domneval. Obstaja drugačno, višje življenje, ki ga lahko pod določenimi pogoji doseže. Kot izgubljeni, tavajoči, človek mora izpolniti pomembno nalogo. V svetu življenja in smrti, v katerem se mora vsak dan potrjevati, so vrata, ki vodijo v svobodo. V njem leži seme - bit iz božanskega sveta, ki ga lahko poveže s \"domovino.\" To seme ovira njegova osebnost, telesni sistem, ki določa njegovo vsakdanje življenje. Tako oba, božansko seme - bit kot naša osebnost, se morata približati drug drugemu. Božanska kal se podari, se žrtvuje naši osebnosti in prosi našo osebnost, da se tudi osebnost žrtvuje njemu. Novi notranji človek lahko nastane v tem procesu objestranske žrtve. Če želimo nekaj novega dobiti, moramo pač nekaj starega zapustiti. V univerzalni modrosti se ta kal - seme imenuje \" dragulj v lotosovem cvetu\",\"roža srca\" itd. To so pravzaprav vse oznake za kal resničnega človeka, ki čaka v srcu, da se razvije. To pot opisujejo tudi zunaj časa in prostora. Konča pa se v\"božjem kraljestvu\", v\"nirvani\", ali v\"Tau\". Vse to so simboli za božansko resničnost. Tako univerzalna modrost opisuje tudi razsvetljene ljudi, ki nastopajo v določenem obdobju: Lao Ce, Buda, Pitagora, Sokrat, Jezus in še mnogi drugi. Ti razsvetljeni poslanci božanskega so učili o poti vrnitve ali o delu te poti, oz. so to tudi doživeli. Zato naprimer Buda opisuje\"vzvišene ali razsvetljene\", Jezus\"Odrešenika\", Lao Ce\"Stare\". Vsi pa so bili utelešenje božanskega principa v človeku. Različne oblike svete Besede, zdravilne govorice, govorijo o poti, v skladu s\"deželnimi\" okoliščinami, da jo ljudje lahko prepoznamo in ji sledimo. Sveta govorica izčrpno opisuje vse stopnje in probleme, ki lahko na tej poti nastopijo, kot tudi njihovo rešitev. Tak povzetek je naprimer Pridiga na gori, ali Pitagorovi Zlati verzi, Lao Cejev Tao te King,dela Spinoze, Paracelzusa.... Vsi so podali pričevanje o razmerah, ki jih iskalec doživlja na poti k Bogu. Potrebno je prebratu psalme, da bi spoznali, da je psalmist simbolično in pravilno poročal o vseh vzponih in padcih, ki jih popotnik doživi na poti. Ta univerzalna modrost se vedno prilagaja stanju zavesti posameznega človeka in kulture. Zato jo v opisanih vsebinah predstavljajo v vedno drugi in pogosto novi simboliki: v grških misterijih in religiji drugače kot v perzijski, v judovski ezoteriki drugače kot v indijski. Vendar ne govori predvsem naši osebnosti, ampak naši ujeti in zakrneli duši! Vsak. kdor hoče, lahko najde v univerzalnem nauku zanj posebno stično točko in k temu pripadajoča navodila. Da bi korak napredoval, ne potrebuje nobenega dokaza, ki ga ponuja aktualna verzija, usklajena z njegovo zavestjo in njegovim stanjem, kot najboljšo možnostjo zanj. Vsak, ki je sprejemljiv za te impulze, ki zares išče, bo zagotovo in vedno našel razvojno področje, v katerem bo lahko hodil po poti. Polje sil, v katerem se ta modrost izraža v svojem času, je naravnano na duh časa in temu primerno ustrezno zavest. Če pa človek prvotnega nauka ne razume pravilno, iz njega naredi karikaturo, da bi bil tako njegov položaj v materiji močnejši. Judovska tradicija pravi, da bi vseh pet Mojzesevih knjig izgubilo svojo vrednost, če bi se v njih spremenila le ena sama črka. Če pravilno pristopimo k sveti Besedi doživimo pozitivno reakcijo, ki potem pripelje do tega, da se kot kot iskalci resnice osvobodimo vseh zunanjih avtoritet. Lahko razumemo bistvo tega nauka in če je mogoče nekaj od tega posredujemo tudi drugim. Miran: duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec. http//www.ezoterika.s5.com Komentarji (2) www.pozitivke.net