Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050225113048764

Vsak človek je energijsko polje sreda, 2. marec 2005 @ 06:10 CET Uporabnik: Miran Zupančič (Matejev evangelij 18,20) Piše: Miran Zupančič \"KJER STA NAMREČ DVA ALI SO TRIJE ZBRANI V MOJEM IMENU, TAM SEM SREDI MED NJIMI!\" Vsak človek je energijsko polje. Ko je večje število takih energijskih polj povezano, nastane veliko mogočno energijsko polje ali skupinsko telo (v hermetizmu se imenuje tako telo\"egregor\"). Vsako združevanje takih ali drugačnih skupin v interesne povezave povzroči krepitev teh skupnih polj in njihova moč raste. Izražanje političnih stališč, stavke in mednarodna tekmovanja jasno kažejo, da lahko postane takšna moč nepredvidljiv dejavnik moči. Tak skupek energij in njihovih polj so proizvod civilizacije. Primanjkuje pa jim Božanske modrosti, zato pa temelji nijhova hierarhična zgradba na strahu pred življenjem, pred drugimi in pred smrtjo. Vendar ko enkrat obstajajo, pritegnejo takšna polja po magnetnem zakonu vse, kar potrebujejo zase in odbijajo vse, kar ni v njihovem interesu. Na podlagi svoje parazitske strukture se morajo samoljubno potrjevati na škodo svojega stvarnika in vzdrževalca. Poleg tega so podvržena njihanju, ki ga povzročajo spreminjajoča se žarčenja v vesolju in človeku. Eno žarčenje se povečuje, drugo pa zmanjšuje. Energije se pretakajo sem ter tja, močnejše obvladujejo šibkejše in jih tudi preživijo. Kolo življenja pa se vrti in kar je bilo spodaj, pride na vrh in kar je bilo na vrhu, zdrsne navzdol. Tak je zakon Fortune. Tako pravzaprav ni nič novega pod Soncem. Spreminjajo se le oblike in se prilagajajo točki, na kateri se nahaja človeštvo na svoji poti skozi Vesolje. Potrebno se je izvleči iz tega krožnega toka stvari. Mnogi to tudi poskušajo. Nekateri se umaknejo na gorske vrhove, v jame ali oddaljena mesta. Lahko pa imajo le malo duhovnih idealov in želijo le zapustiti bivališče, ki jih z svojimi zakoni omejuje. V vseh primerih pa človek samega sebe odnese s seboj. Vzrok za svoje probleme, možnosti in težave, je on sam. Na tak način se ne moremo umakniti poteku naravnega procesa, vsaj v smislu odrešitve ne. Večno Božansko področje energije, ki se dotika nas ljudi sveta, je zgrajeno iz brezpogojne dalekosežne ljubezni. Znamenje te ljubezni je, da se želi dajati, tako kot to sije Sonce nad vsemi bitji, ne glede na njihovo delovanje in ravnanje. Delovanje te ljubezni pa narašča sorazmerno z iskalci, ki se ne pustijo dolgo zavajati od vseh več ali manj dobro mislečih avtoritet, ki prav tako malo vedo, kot oni sami. Taki iskalci prikličejo ljubezen ( kdor išče, ta kliče), jo izprosijo in se z njo krepčajo. Na tak način jo lahko doživljajo kot veliko pomoč na poti duhovne odrešitve. Ta Božanska ljubezen ne jemlje energije, ampak jo brezpogojno daje. Edini namen te ljubezni je, da hrani Božanski ogenj v človeškem srcu, ki bi človeku tako omogočil duševno rast. Ta ljubezen ne kaže le strukture in načrtnosti vesolja, ampak daje nam ljudem tudi moč za sodelovanje pri Božanskem razvojnem načrtu, ne da bi gledali le na svoje interese. Ko se ljudje-iskalci na tej poti srečamo, združijemo svoje moči. Tako oblikujemo veliko področje odrešujoče, hranilne in prenavljajoče energije, ki teče k vsem, ki jo potrebujejo. Da obstajajo takšna energijska področja ve vsakdo, ki išče. Po vsem blodenju naokrog v naravi v najglobjem bistvu tudi vsak iskalec ve, kako lahko takšno področje energij doseže in vstpi vanj, kajti na njegovi poti ga to privlači in kliče. Edino, kar je potrebno da stori je, da se popolnoma preda, da bi lahko ta klic razumel in se odzval na njegovo privlačno silo. Tedaj pomagamo pri procesu izgradnje rastoče Božansko-človeške energije, ki lahko ozdravi našo bolno dušo in s to pomočjo premagamo smrt. Mnogi se skušajo odrešiti zunanjih pravil in vrednot in poskušajo najti novo življenjsko pot. Tukaj je čas, ko so mnogi pripravljeni pomagati drugim, da bi našli to pot in bi hodili po njej. To se ne dogaja samo danes. V zgodovini so vedno bili takšni trenutki. Pričajo o veličastnosti in bogastvu tega srečanja, pa tudi o razumevanju in o zemeljski sili, ki se poskuša v tem vzvišenem trenutku boriti z Božanskim razkritjem ljubezni, modrosti in moči. Ne se proti tej sili boriti, ampak se moramo prepustiti resničnemu sebstvu v lastnem bitju, da bi tako znali prisluhniti milemu, čistemu glasu, ki nam pokaže lastno, popolnoma novo pot. Zunanja znamenja niso potem več prazna oblika, ampak nastajajo iz notranjega vodstva. Resničnost in posnemanje sta si zelo blizu in vendar ločujeta svetove. Kdor sledi notranji resnici, je nenehno na ostrini noževe konice. Imitiranje ima vsak človek v krvi in lahko zavzeme močno obliko vezanosti, ne da bi se tega zavedal. Človek je lahko prepričan, da je na pravi poti, ne da bi opzil, da je vse le še posnemanje. Pogosto je tudi združeno več stvari:Trdno se držimo starega in nam dragih spominov, zvesti smo preteklemu, katerega moč se je izgubila, hkrati pa spoznavamo, da vsaka časovna prelomnica prinaša nove možnosti, zato pa nam je potrebna nova pot povezovanja. Med namenom vzpodbude na duhovni im na snovni ravni je velika temeljna razlika. Istovetenje z zunanjo obliko življenja, ki traja stoletja dolgo, ni lahko premagati. Prelom s starim potrebuje popolno pozornost posameznika, ki ne želi biti več pogreznjen v iluzijo in imitiranje. Človek, ki išče \"pravo pot\", se mora nenehno spraševati, kaj je njegov motiv, zakaj se želi vrniti k izviru življenja in kaj je pripravljen za to narediti. Naša osebnost je največkrat popolnoma razvito orodje, ki lahko opravi koristno delo. Kljub temu pa moramo kot iskalci na poti to bleščeče orodje v določeni meri žrtvovati, da bi lahko vstopili v življenje pod vodstvom naše žive duše. To je krizna točka, na kateri se mora naš nižji jaz podvreči višjemu principu. Potem rastoča dušna svetloba obsije luč osebnosti. Kdor hodi po tej poti in napreduje, bo zagotovo doživel odziv duše, ki je resničen in vsezajemajoč. Pogoj pa je, da mu postane osebni jaz popolnoma nepomemben. To je mislil Janez Krstnik z besedami: On mora rasti, jaz pa se manjšati. (Janezov evangelij 3,30). In kaj nastane iz iskalca-človeka, ko smo svojo osebnost žrtvovali novi, neumrljivi duši? Ta duša nas bo vodila. Njene lastnosti, ljubezen in služenje, bomo doživljali kot preprosto, vendar vseobsegajočo nalogo v svojem življenju. Ne bo nas več veselilo imitirati življenja, saj naša duša tega ne zna. Duša je to, kar je! Duša odpravi vse iluzije in imitiranja. Seje razumevanje in upanje v naša človeška srca, ki iščejo. Miran: duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec. http//www.ezoterika.s5.com Komentarji (2) www.pozitivke.net