Kopljemo si brezna.
Brezna brez miru.
Brišemo si roke,
ki polne so prahu.
Pretvarjamo se redno,
vedno brez sramu

Mislimo da znamo.
Pa ne vemo, kam gremo.
Mislimo da vemo,
a le vpijemo v nebo.
Delamo se dobre,
a tudi sami lažemo.


Teptamo tuje misli,
besede in telo.
Oziramo se v sonce,
pa ga ne vidimo.
Žremo tuja tkiva,
se napajamo s krvjo.

In tako iz dneva v dan,
živimo in umiramo.
K slabemu hitimo,
se dobremu upiramo.
Ne vemo in ne znamo.
Se večno izgubljamo.