Za Silvestra noč so zapuščene oči v temo sijale,
v baldahinu neba so teščo žejo rakete žarele,
petarde so pokale in v živcih ščemele.

Oh, kako ljubim to svojo novoletno radost,
ki sili iz notranjosti h klicu sveta:
ljubiti, vse dobro, zdravje in srečo želeti!



Opazujem hvaležno in pozorno okrog sebe,
kako čas razbremeni in razreši skrbi,
jih v kozarčku penečega vina za vedno utopi
in vse kar je staro s peno izkipi.

Vse misli, ki so stkale življenju spomine
občudujem in ljubim vse kar hodi okrog,
vse kar se dviga s perutnicami ptice in poje,
vse kar žvrgoli in brsti v novo življenje.
Tudi plačan zapitek zraven naj bo!

Naj mi bo dovoljen zvodenel spomin,
kako me je silno ganilo prav vse,
ki ni dozorelo in je z glavo omahnilo
navzdol zaprto vase, skrito navznoter,
ne da bi seme življenja in ljubezni vzklilo.

Izstopilo je staro in v novo vstopilo,
s svojo izkušnjo ti razsvetljuje nov čas,
a še vedno z znamenjem starega leta,
ki sebe objokuje, jadikuje, je obstalo vklopano,
ko se staro z novim izčiščuje,
odrinjeno v prihodnost z veliko skledo, dosti obetov,
se otresa in škropi iskre sreče, kot moker pes.
V poznejšem časovnem premiku bodočega leta
se izpolnijo upi, ki rastejo iz jarkov,
v katerih je zakopano zlato žive rasti,
v tisočerih željah, na ovinku kjer te čaka sreča
z glasbo in petjem, nova serija z znamko:
v življenju naj se izpolnijo vse dobre želje,
v stara vrata zabij jeklene žeblje smeje!

Ni za v smeti, kar se še ni zgodilo.
Srečala sem dimnikarja, ki je okrog kolovratil
in vsem srečo prinašal, ki dobro žele.
Stežka bi ločila želje in veselja spolnitve,
v vsakem dogodku jih najdeš, le če si tega želiš.

Svet je ustvaril teorije o absurdu notranje praznine,
ustvaril je teorije o spoznanju najvišje zavesti,
ki se včasih nevprašena skrije in ti od daleč mežika,
ko ti zasveti in senca se s tebe odmika,
le žarek sonca poglej in bodi vesel!

Jaz pravim, da le eno zagotovo drži:
marsikatera okoliščina sama od sebe omaga in zaspi.
Vse naj gre rakom žvižgat, dokler volja v človeku živi,
le kaj bi tarnali, se pritoževali, si brusili želo;
le dobre želje in odkritosrčna voščila imajo pomen:
Tebi, njemu in vsem jasno in milo sporočilo naj bo,
ocean ljubezni, kot cerkveni zvonik visoko duha,
glas in dih ljubezni te išče ob sveči goreči
ves prijazen in tih, iz snovi kot je srce,
tebi namenjam en topel pegast poljub.


...o0o...