Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
sreda, 16. junij 2004 @ 08:13 CEST
Uporabnik: Ales
Haip (16.-19. junij) je dogodek na temo umetnosti, tehnologije in povezovanja (art, technology and networking).
Mednarodne delavnice in prezentacije Haip se osredotoiajo na različne implikacije svobodnega pretoka pisanih, zvoinih in vizualnih informacij ter na prosto dostopnost v sferah, ki niso izključno tehnološke. Haip (inter)aktivno predstavlja osnovni pregled kreativnih svobodnih pristopov, z diskusijami pa postavlja teoretski in družbeno-refleksivni okvir kreativne in kritične uporabe tehnologije.
Haip predstavlja uporabo proste tehnologije v vizualnih, zvočnih in masovnih medijih -- kako s pomočjo dostopne tehnologije narediti svojo televizijo, radio ali glasbeno založbo, kako snemati, kodirati, montirati in komponirati glasbo, video, softver.
Haip skuša čimbolje povezati lokalno produkcijo z mednarodnim -- kontekstom primeri alternativnih oblik izvajanja tehnološke produkcije -- in distribucije, naredisam (do it yourself - diy) kultura.
sreda, 16. junij 2004 @ 06:39 CEST
Uporabnik: TanjaVeter1
Intervju s Časlavom Mančićem, inštruktorjem intelektualnih veščin
V kavarno je stopil s tistim pronicljivim pogledom, kakršnega ljubiš pri prijatelju, pri neznancu pa te lahko plaši. Priznam, imela sem tremo, vedoč, da bo to intervju z osebo, ki sodi med dva odstotka človeštva z inteligenčnim količnikom 148 in več. Časlav Mančić bi lahko bil profesionalni glasbenik, muzikolog, teolog, računalniški guru… Pa ni. Oznaka lingvist komaj zadostno opisuje del njegovega dela. Je mojster hitrega branja, raznih mentalnih tehnik, briljantnega uma in spomina… Časlav Mančić je inštruktor intelektualnih veščin. Ljudi poučuje, kako čim bolje izkoristiti umske zmogljivosti. In ko je nastajal ta intervju, se je od nekod hudomušno prikradel Bajagin refren »ja mislim 200 na sat«.
NA PREDAVANJU O POSPEŠENEM UČENJU TUJEGA JEZIKA SE JE ZDELO, KOT DA VAŠE BESEDE NE DOHAJAJO VAŠIH MISLI. STE TAKO USTVARJALI POZITIVNI STRES, KI SPODBUDNO DELUJE NA POMNJENJE PRI POSLUŠALCIH?
Pravzaprav gre bolj za moj osebni stil. Vendar pa nihče ne more govoriti tako hitro kot misli. No, vsaj tisti ne, ki imajo kaj povedati. (smeh)
ne pričakuje od življenja več,
kot mu življenje lahko da.
Zadovoljen človek dela čudeže:
mnoge težave, ki druge strejo,
se mu umaknejo s poti.
Zadovoljen človek uživa dneve tako,
kot so mu dani.
Kdor preveč pričakuje in terja,
pritegne nase temne oblake.
Slabe dneve si ustvarja sam.
sreda, 16. junij 2004 @ 06:27 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Jiddu Krishnamurti (1895-1986)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj.
Rodil se je v Indiji kot osmi otrok v družini srednjega razreda. Njega in brata Nityo je posvojila Annie Besant, takrat predsednica teozofskega društva, ki ju je odpeljala v Anglijo, kjer se je šolal. Še kot najstnika so ga teozofi proglasili za svetovnega učitelja, ki so ga čakali, in so ustanovili veliko organizacijo okoli njega. Leta 1922 je v meditaciji doživel razsvetljenje. Leta 1929 je razpustil organizacijo in vrnil premoženje ter začel potovati po celem svetu in predavati. S pomočjo učencev je ustanovil več fondacij in šol v Indiji, Angliji in ZDA. Poudarjal je omejenost razuma in potrebo po širjenju zavedanja in po neposredni izkušnji, brez vmešavanja misli. Posebno pozornost je posvetil pravilni vzgoji in izobraževanju. Njegova učenja so ohranjena v mnogih knjigah, avdio in video kasetah. V slovenščini je izšlo več njegovih knjig, med drugim tudi: Svoboda je onkraj znanega, O pravilni vzgoji in izobraževanju, Meditacije.
torek, 15. junij 2004 @ 06:19 CEST
Uporabnik: Ales
V Poletni muzejski noči 2004, ki bo v soboto, 19. junija, od 10. ure do polnoči, bodo sodelujoči muzeji in galerije brezplačno pokazali svoje zaklade, pripravili delavnice, demonstracije, filme in prezentacije, posebna vodstva, koncerte, predavanja, performanse in različne strokovne ter družabne dogodke. Vse te akcije bodo na sproščen in neposreden način nagovarjale likovno in kulturno publiko, meščane mesta Ljubljane, njene dnevne obiskovalce, turiste, družine, šolsko mladino in študente. Prireditev Poletna muzejska noč tudi letos poteka v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije, krovno organizacijo slovenskih muzejev in galerij.
V Poletni muzejski noči 2004 bodo sodelovali Arhitekturni muzej Ljubljana, Bežigrajska galerija 1, galerija Ars, galerija Cankarjevega doma, galerija Commerce, galerija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, galerija Equrna, galerija Hest, galerija Hest 35, Galerija Kralj, galerija KUD France Prešeren, galerija Luwigana, galerija P74, Galerija Staneta Kregarja, galerija Škuc, Mednarodni grafični likovni center (MGLC), Mestna galerija Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, Moderna galerija Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, razstavni prostor galerija Kresija, Slovenski etnografski muzej, Zavod za kiparstvo v Grubarjevi kiparski galeriji, Železniški muzej slovenskih železnic in še nekatere druge članice in člani Skupnosti muzejev Slovenije.
torek, 15. junij 2004 @ 05:43 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Bernarda Pavko Prava
Za dober dan sem pred nekaj urami strmela v trden klobčič dveh daljših tankih verižic z nekaj obeski. Namenjeno v mesto me je zamikal prstan, trdno vpleten v zlato gmoto, ki sem jo na morju vrgla v neseser. Že na včerajšnji delavnici sem nekaj brskala po tem kupčku, s čistim namenom da ga odvozlam, a brez fokusa. Zato rezultata ni moglo biti. Zato je bil klobčič še vedno pred menoj. Enako v življenju še tako čist namen sam ni dovolj, da bi nekaj dosegli. Ne še. Namen in fokus dasta rezultat. Fokus je potreben, osredotočeno delovanje. Potrpežljivost rečemo temu. Prizemljenost. To je to, kar jaz ta trenutek nisem.
Resnica mojega energijskega stanja je bolščala vame, ko sem naprej brskala po kroglici nakita. Tole bom tukaj in zdaj razvozlala, pa če je to edino, kar naredim danes - ne glede na moje ambiciozne načrte. Glede na to, da sem se takoj zjutraj dobro uro uglaševala in naravanala na Svetlobo v meni, mi bo to tudi uspelo. (Verjamem, da bi to lahko bila malenkost zate, ampak pred menoj je bil cel projekt!) Kako enostavno je, ko se zavozljajo vrvice ali ročaji plastičnih vrečk. Odrežeš, pa je.
LJUBLJANA - Incidenca kožnega raka, ki je v naši državi na 2. mestu med rakavimi obolenji (pri ženskah za rakom dojke, pri moških za pljučnim rakom), se v zadnjih letih povečuje. Incidenca malignega melanoma se je v republiki Sloveniji povečala z 1,7/100 000 moških oz 2,6/100 000 žensk v obdobju 1963 - 1967 na 12,3/100 000 moških oz 11,1/100 000 žensk leta 2000, kar pomeni za moške 7,23 x oz za ženske 4,3 x povečanje incidence. V letu 2001 se je omenjena incidenca še povečala in znašala za maligni melanom 12,5/100 000 moških in 13,8/100 000 žensk.
Incidenca nemelanomskega raka kože (v večini primerov bazocelularnega in ploščatoceličnega) pa je s 17,9/100 000 moških in 20,7/ 100 000 žensk v obdobju med 1963 -1967 povečala na 61,8/ 100 000 moških in 63,2/100 000 žensk v letu 2001). Večanje incidence malignega melanoma in nemelanomskega raka kože opozarja na potrebo po preventivnem ukrepanju.
Pravkar sem odkril to internetno stran in glede na vsebino dodajam prevod Tobiasovega kanaliziranja, ki sem ga prevedel že nekaj časa nazaj, zase - hotel sem namreč vedeti kako se to sliši v slovenščini.
Glede na to, da se na tej strani o Tobiasu dosti govori, je to možnost, da ga vsak od vas doživi. Ne glede na to, da je to prevod prvega kanaliziranja, ki se je zgodilo pet let nazaj, si ob branju dejansko prisoten, ker vstopiš v zdajšnji trenutek ("Now moment"), ki ga linearnost našega časa prav nič ne moti. Kar pomeni, da si dejansko prisoten v tistem trenutku.
LOČEVANJE OD VODNIKOV
Predstavljeno v Karminskem koncilu
21. avgust, 1999
To kanaliziranje je bilo predstavljeno na srečanju Karminskega koncila v Woodland parku v Koloradu (ZDA) na domu Jamesa in Azaye Deuel. Njuna posest meji na velik državni gozd. Bilo je sončno poznopoletno popoldne in sodelovalo je približno 25 delavcev svetlobe. Kanaliziranje se je dogajalo v velikem tipiju (indijanski šotor) z ognjem v središču kroga. Čim se je kanaliziranje začelo se je nebo počrnilo in v bližini je bilo slišati močno grmenje.
ponedeljek, 14. junij 2004 @ 02:30 CEST
Uporabnik: Taš te gleda
Ne najdem pravih besed. Da bi opisala in seveda priznala vse svoje resnice in laži. Se samo sprašujem, kdo in zakaj me je naredil takšno. Da sem sama sebe naredila za svetnico, ki nikogar ne želi in ne more prizadeti. Narediti tako, kot misli, da je prav, ne glede na to, kdo ali kaj ostaja za mano...
Starši? Vzgoja? Ali je vse skupaj v moji glavi... sem se sama vzgojila? da se podrejam, da sledim, da ne znam treščit z obema nogama v tla in na glas zakričati: dovolj mi je?!? Se mi zdi, da klic na pomoč odmeva v moji glavi... Saj ne znam, ne upam na glas prositi za pomoč. Škoda, da nimam gumba za off...
Vem, da bom jutri močna kot bivol in nič mi ne bo moglo priti do živega. Včasih je lažje zaupati tujcu...
Kdo nas ustvarja? Smo res sami tisti? Je res, da v življenju ni naključij in da se vse zgodi z določenim namenom? Je res, da ti vsakdo, ki pride na tvojo pot prinese sporočilo? Bom ga kdaj znala razbrati? Bom kdaj razumela? Bom kdaj modrejša za vse storjene napake in zmote? Samo sprašujem se... Vendarle je le življenje, ki se dogaja... Preprosto, kot sprehod čez polje. Preprosto, kot otroška risba...
nedelja, 13. junij 2004 @ 09:56 CEST
Uporabnik: Ales
Astronomsko-geofizikalni observatorij se od včeraj ponaša s teleskopom Vega, ki se s premerom zrcala 70 centimetrov postavlja ob bok najboljšim univerzam po svetu.
Teleskop je plod sodelovanja domače znanosti in prakse, zlasti strokovnjakov dr. Janeza Kramarja, dr. Igorja Janežiča, dr. Andreja Čadeža, Metoda Čuka in drugih s fakultet za strojništvo, matematiko in fiziko ter podjetij Litostroj in Kladivar, ob podpori ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Univerze v Ljubljani. Teleskop bo zelo koristil študentom astronomije, fizike in matematike, lahko bo deloval tudi na robotski način, z njim bo mogoče slediti nenadnim dogodkom, na primer rentgenskim izbruhom na nebu, na katere opozarja več vesoljskih sond in so eden najbolj zanimivih še nepojasnjenih pojavov v vesolju. Kotomera omogočata nastavitev teleskopa z natančnostjo dveh centimetrov na razdalji 10 kilometrov.
Sporočilo tega meseca je vrhunec sporočil zadnjih mesecev. Grupina sporočila so redko predstavljena za branje v poljubnem vrstnem redu. Poglejte Svetilnike Luči~Spominjanja z Doma zadnjih sedem mesecev. Opazili boste vrstni red, ki se gradi in ustvarja Tretjo Zemljo. Zadnja sporočila so posejala seme razumevanja za Vrtince in Portale, Kristalno Energijo. Vsa ta sporočila so o nas, ki stojimo na pragu nove realnosti. Prejšnji mesec nam je Grupa povedala o smrti zvezde in zgodbo o družini na planetu Akarru. Zgodba je pripovedovala o tem, kako se je družina spoprijela z zavedanjem, da njihovo sonce in njihov planet umirata. Je zelo lepa in hkrati žalostna zgodba o tem, kakšno bi bilo življenje, če bi izvedeli, da boste Vi, vsi okoli vas in vaš planet kmalu umrli. Ena izmed zanimivih stvari, ki se je zgodila, po šoku, ko so to izvedeli je, da so ljudje s planeta Akarru postali zelo spiritualni in osredotočeni na res samo zelo pomembne stvari v njihovem življenju.
Vi dragi, vsi, ki to slišite in berete. Prisluhnite še močneje notri v svoje srce. Važno je živeti. Ostanite pri življenju, ostanite tam, kjer ste. Vsak sledi v življenju drugačnemu cilju, ima drugačne načrte. Ne verjemite, da bi bilo pogumno, zapustiti življenje na tem čudovitem planetu in oditi. Moje življenje je bilo dovršeno, kot vidite, čeprav mislite, da ni bilo tako.
Vaše življenje pa še ni dovršeno, četudi tako mislite, četudi mislite, da je neznosno. To sem zelo večkrat mislila, pri 6., pri 14. in pri 33. letih in pogosto še vmes. To je razumljivo - kajti če ste otroci novega časa, če ste nežni in polni sočutja, ljudje s srcem in življenjem, potem je na dlani, da hrepeniš po svobodi v drugačni obliki življenja. Vi se namreč spominnjate. Spominjate se na stanje, ko ste bili brez bolečin. To pa je res. Ne podlegajte napačni veri: lahko blaženo umrete in imate abčutek vrnitve domov, samo če ste srečno živeli. Življenje na planetu Zemlja je važno in nekaj imate opraviti.
Toliko je treba narediti. Pojdite k bolnim in revnim. Z ljubeznijo zdravite obupane, bolnike, tudi če smatrate, da je to njihova lastna krivda. Razdajajte svoj smehljaj in sreča se bo nastanila v vaših srcih in imeli boste občutek resničnega življenja.
nedelja, 13. junij 2004 @ 06:29 CEST
Uporabnik: ana
Naj bo noč še tako temna,
še vedno lahko nekje
najdeš majhno zvezdo.
Naj bo puščava še tako brezupna,
še vedno lahko nekje
odkriješ majhno oazo.
Nekje nas vedno čaka
majhna radost.
Nekatere rože cvetejo
celo pozimi.
nedelja, 13. junij 2004 @ 06:05 CEST
Uporabnik: stojči
Bog prebiva v srcu vsakega človeka, na dnu njegove duše, ali srčnega dna od koder seva svojo svetlobo in vsakomur pošilja signale, v kolikor jim je le ta pripravljen prisluhniti in jim slediti.
Dlje ko se trudiš zaznavati svoje srčne signale večji mojster lahko postajaš v svojem izražanju le teh.
Sam se že več kot pol življenja učim iz teh svojih srčnih signalov, zato mi ni treba verjeti v Boga, ker že sam Bog deluje skozi mene in skozi vsakega človeka, ki si dovoli to razkošje in si privošči vsak dan prisluhniti svojemu srcu.
Zaznavanje mojih srčnih signalov sem doživljal že celo življenje, vendar jim nisem posvečal nobene svoje pozornosti, šele Prem Rawat z njegovim darilom Spoznanja sebe mi je res omogočil njihovo proučevanje.
Kako prepoznam te srčne signale Boga?
Zelo preprosto. Srce mi prijetno vzdrhti in me lepo napolni z božansko energijo.
nedelja, 13. junij 2004 @ 05:26 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Zavit v preroško oblačilo duha
in zvoke svojega davnega odmeva
z nogami tistih, ki pridejo nekoč
s sorodno tvarino apnenca v sebi,
s skrivnostjo in ranami naše kože
in porušenimi oltarji naših laži,
dvignjenimi ruševinami iz sebe,
pogašenimi ognji naših strasti
in sledmi naših dejanj,
brez sledi od bežanja in sledenja,
z iztegnjenimi rokami navzgor
ob plapolanju belih rjuh preteklosti,
s suhimi jezeri naših solz v svojih očeh,
s krožečimi tujimi lasmi okrog svoje glave,
s tujimi skuštranimi mislimi vse naokrog,
z dihanjem, ki je že zdavnaj onemelo -
tedaj bo nastopil čas,
ko bo iz rudnin zrahljane zemlje
izstopila noga prihodnosti
in glas nad njo bo spregovoril
s hrepenenjem po enosti in ljubezni,
kleče pred vrati obupanega Boga.
sobota, 12. junij 2004 @ 08:44 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Bernarda Pavko Prava
Že nekaj minut kot preozek lijak sedim pred računalnikom, polna tistega najvišjega in najboljšega duha živali, ki ji rečemo delfin. Sebe mu ponujam, naj se v mojem izrazu predstavi vsakemu, ki ga je pripravljen začutit. Ime mu je Joli in je starejši delfin. (Prisotnost se je okrepila, stekle so mi solze in za njimi besede) Poznam ga kak mesec, a zgleda, da mi pomaga življenje (spet) premakniti na nov tir.
Četrtega aprila letos (040404) sem imela izjemno intenzivno delavnico, nekak energijski intenziv kot počastitev Svetlobe v prisotnih. Na različne načine smo se igrali s Svetlobo v sebi, z angeli in mojstri in vmes se je v našo družbo poklical Delfin, da ga je vsak doživel po svoje. Po delavnici sem stopila čez Rožnik in po tem se je pred mano (skoraj sama) odprla spletna stran www.wildquest.com.
Čez nekaj dni sem plačala udeležbo za plavanje z delfini na Biminiju, na Bahamih. Jasno sem čutila, kako vstopam skozi novo okno priložnosti, v nov potencial spoznavanja sebe, ki mu bo sledil en nov izraz.
sobota, 12. junij 2004 @ 07:30 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Je tak primeren trenutek za vajo. Sem zelo prizemljen, pa o brezpogojnosti česarkoli...niti ljubezni...ne bom poskušal...razmišljati.
Ali naj razmišljam o širokogrudnosti, prizanesljivosti, razumevanju, tolerantnosti...modrosti celo /če bi vedel, ali je isto...biti plav od mraza, ali moder/ do ljudi, ki so mi daleč? Ali naj razmišljam o pomanjkanju širokogrudnosti, prizanesljivosti, razumevanja, tolerantnosti...sploh pa modrosti, do ljudi, ki so mi blizu? Ali naj razmišljam, da me ne ganejo odzivi tistih, ki so daleč? Ali naj razmišljam, da se bojim globine ran, ki mi jih lahko povzročijo najbližji? Ali naj razmišljam, da sem le en bk, en ubogi človeček?
Konfuzij, in zakaj se mi ti režiš?
Eh, tudi današnji dan, čeprav deževen, ni primeren za razmišljanje. Zakaj?...Zanalašč.
sobota, 12. junij 2004 @ 06:27 CEST
Uporabnik: ana
Kako boš sploh kdaj srečen,
če vedno vse pričakuješ le od drugih?
Če krivdo za vse, kar ti gre v življenju
narobe, zvračaš na druge? Živeti pomeni
dajati in prejemati. Očitno pa ljudi naučijo
le prejemati. Zahtevaj, vzemi, profitiraj,
ne dopuščaj, protestiraj! In človek zahteva
in jemlje in profitira, vsakdo pa, ki mu je
napoti, postane njegov sovražnik.
in že so tu jeza, prepir, spori.
Človek se čuti ogroženega, a pozablja,
da si je sovražnike ustvaril sam.
Sreča je pravzaprav drugo ime za
mir, zadovoljnost, prijateljstvo,
veselje. Te reči ti ne bodo kar same
padle v naročje. Tudi jih ne moreš
preprosto terjati od drugih. Dobil
pa jih boš zastonj, če boš premagal
svojo utrujenost in vzel kdaj stvari
v svoje roke, če boš zmogel zaupati ljudem,
če boš lahko tudi v največji stiski verjel,
da bo nekoč vse drugače.
Končno moraš prenehati
jemati zase,
ampak pričeti dajati drugim
in pri tem pozabiti nase.
sobota, 12. junij 2004 @ 06:18 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Metka, Helena in Barbara so se spoznale v študentskih letih pred petnajstimi leti. Metka izhaja iz vasi pri Škofji Loki, Helena izhaja iz Trsta, medtem ko Barbara izhaja iz majhne vasice na Dolenjskem. Metka je visoka blondinka z zelenimi očmi, Helena naravna skodrana rdečelaska, Barbara pa naravna temnolaska s temno zelenimi očmi.Vse tri po svoje zanimive, postavne in pametna dekleta, ki so se pred leti odpravile iskat znanje v Ljubljano.
Selitev je bila za vse tri težka, posebno za Barbaro in Metko, saj sta obe izhajali iz vasi in sta bili navajeni umirjenega življenja, jutranjega petja ptic in domačih živali. Barbara se je tako preselila v študentski dom, Metka pa je najprej stanovala pri bližnji sorodnici v Šiški. Tam ji je bilo malo dolgčas, saj ni imela blizu prijateljev svojih let, pa tudi ob večerih ni nikamor hodila. Barbaro je po začetnih težavah in domotožju študentsko življenje hitro potegnilo v svoje valove. Spoznala je nekaj brucev in bruck, s katerimi se je družila v prostem času,vendar pa pravih prijateljev med njimi ni našla. Cimro je imela iz Prekmurja, vendar se karakterno, pa tudi jezikovno nista najbolje ujeli. Metka si je želela iti stanovat v študentski dom , vendar v enem letu ni našla prave rešitve.