Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Včasih so pravili, da je črni bezeg tako zdravilen, da ozdravi praktično vse
bolezni. Uporaben je ves: korenine, lubje, cvetje, jagode… Ravno zaradi svoje
zdravilnosti je na Gorenjskem poleg vsake kmetije rastel tudi velik bezgov grm.
Na Gorenjskem stari ljudje poznajo učinkovito domače zdravilo iz zrelih bezgovih
jagod, ki so ga včasih uporabljali za zdravljenje pljučnih in nasploh prehladnih
obolenj.
Nabrane zrele bezgove jagode so potresli z malo sladkorja in jih pustili stati
24 ur. Nato so skuhali iz tega na sokovniku sok, in kolikor so dobili soka,
toliko so potem dodali še sladkorja. Včasih so gospodinje to počasi cmarile
na robu zidanega šporgeta na drva, ki seveda gorel večino dneva, tri dni skupaj.
Danes se kuha na modernih štedilnikih toliko časa, da se od žlice potegne gosto
in lepljivo. Nalije se v kozarce (ne v steklenice) in dobro zapre. Jemlje se
po potrebi po žličkah večkrat na dan, lahko se doda tudi v čaj in popije.
petek, 16. julij 2004 @ 05:01 CEST
Uporabnik: Pozitivke
(ponovna objava)
Duhovni naturizem
Ko omenimo naturizem,
imamo navadno v mislih gibanje, ki se je prvič pojavilo v Nemčiji,
kjer so ga imenovali Freikörperkultur (Free body culture), ali na kratko
FKK. Na začetku prejšnjega stoletja se je pokazala potreba po bolj
sproščenem ozračju glede oblačenja, druženja
itd. To je bil čas prebujanja, iskanja svetlobe v tedanjem viktorijanskem
vzdušju. Bistvo njihove filozofije je preprosto: človeku se lastnega
telesa ni treba sramovati, ne glede na njegove značilnosti. Naše
telo je takšno, kakršnega nam je podarila narava in kot stvaritev
narave je lepo in vredno vsega spoštovanja. Naturisti se nikoli ne norčujejo
iz telesnih značilnosti drugih ljudi, vsakega sprejmejo v obliki, kakršno
mu je podarila narava in ga spoštujejo.
četrtek, 15. julij 2004 @ 06:53 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Bernarda Pavko Prava: Marija Magdalena, Potovanje v svetost
ženske, ki Jaz sem VIII./IX. (1. del)
Ko sem avgusta odhajala na zabavnejši del dopusta v Ankaran, sem bila še vedno šibka. Prav potrudila sem se pospraviti stanovanje in oprati avto.Takoj ko sem parkirala pod blokom, pa sem prišla do izjemne žilavosti. Znosila sem v stanovanje goro prtljage ter posesala in po svoje razporedila pohištvo. Čudeži energije in motivacije, česa podobnega še nisem doživela. Burja je pihala, kot da bo vse odnesla, in pozno v noč sem sedela v zavetju balkona in se prvič pogovarjala s hrastom. Odgovarjal mi je z energijami veselja in sprejemanja in moči in ravnotežja. Zahvalila sem se mu za vsa zdravljenja zadnjih 23 let in prosila, da sprejme moja neravnotežja in mi da svojo stabilnost in moč, da zaživim najboljše v sebi.
Pojedla sem kakih 10 napolitank, kar je za moje telo ogromno. Zelo slabo sem spala in sanjala o močnih krčih v mečih, ki so se spremenili v resnico. Zbudila sem se v močnih bolečinah in krčev nisem mogla odpraviti z gibanjem stopal niti z masažo. Vse hujši so postajali, res hudi krči so bili. Kot da me je močna energija zagrabila v meča in vpila: Kaj počneš, trapa! Mukoma sem se začela premikati po stanovanju, dokler krči niso minili. Ufa! Ta je bila pa močna. V svojem energijskem polju sem določila znano pekočo energijo. Najprej samo zgoraj pri glavi, kasneje se je okrepila in razširila še na spodnje čakre. No, pa res vsakič doživim nekaj novega. Nekaj me je dobro prijelo v svoje kremplje. Čutila sem šibko srce in bolel me je prsni koš. Zaradi tistih nekaj zanič napolitank! Ko bi se vsaj najedla česa konkretnega…
četrtek, 15. julij 2004 @ 06:26 CEST
Uporabnik: shila
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ZAVEST? Je to res ZAČETEK VSEGA, kar je?
S: Zavest je metafora za ROJSTVO ŽIVLJENJA. Zavest sama po sebi ni rojena, torej je ni. Je pa rojeno življenje, in je življenje tudi zavest. Zavest ni nič drugo kot življenje. Ker so razlage življenja različne, so tudi zavesti različne.
V: Je zavest ena ali jih je več?
S: Obstaja samo ENA in Edina Zavest, ki se reflektira v vsa Bitja. Živali, rastline in ljudje imamo ZAVEST, ostali (minerali, planeti...) niso rojeni v smislu rojstva.
ROJSTVO je oblikovanje novega življenja iz stvarnosti, življenja iz življenja, razen PRVEGA ŽIVLJENJA.
V: Kaj ali kdo je ustvaril prvo življenje?
S: Odgovor je VESOLJE, ki ga lahko imenuješ kakorkoli - najsplošnejša trditev je BOG, ni pa materialen, zato nedokazljiv.
BOG je VESOLJE, ki je hkrati materialen, vendar tudi nasproten materialnosti in nematerialnosti in nasproten nematerialnemu, vendar v nobenem stanju odločilno.
Zato ima človeški UM nešteto možnosti za razlago, kaj Bog je.
Kdor trdi, da je krščanski Bog edini, je ravno tako v zmoti, kot tisti, ki trdi,da je Sonce edini planet v Osončju in njegova moč edina moč.
sreda, 14. julij 2004 @ 08:52 CEST
Uporabnik: amstel
Venera v znamenjih:
Nam pove, kaj človeka najbolj privlači, v čem uživa in kako, kako globoko ljubi,
kako izraža ljubezen, kje (področje) in pri kom išče ljubezensko izpolnitev.
Govori nam o čutu za lepoto, za estetiko, navdušenost za lepe in dragocene predmete,
za umetnost, za užitek.. Z razpoznavanjem Venere, lahko odkrijemo, ali se oseba
prepušča v ljubezni, ali je bolj zadržana, ali je uživaški tip, ali asketski,
ali ljubi ali bolj prijateljuje. V astrološki karti moškega, lahko najdemo katere
lastnosti ga pri ženski najbolj privlačijo, kateri vidik sebe išče v ženski,
kakšno ljubezensko vzdušje potrebuje.
sreda, 14. julij 2004 @ 06:20 CEST
Uporabnik: Ales
Vsi, ki med počitnikovanjem ne želijo prejemati pošte v domači nabiralnik, si pri Pošti Slovenije lahko naročijo hrambo poštnih pošiljk ali pa prepošiljanje na drug naslov. Ta storitev velja za vse pošiljke, razen za pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v postopku zaradi prekrška, so spomnili na Pošti Slovenije.
Naslovnikovo naročilo velja eno leto. Pošiljke se kot poštno ležeče na pošti hranijo 30 dni, nato pa se vrnejo pošiljatelju. Naslovnik si lahko uredi tudi pooblastilo za prevzem pošiljk, v tem primeru pa lahko pooblaščenec prevzema tudi pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v postopku zaradi prekrška.
sreda, 14. julij 2004 @ 06:05 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Iluzija izključnega partnerstva
(Prvo poglavje v seriji člankov o razmerjih)
prevod: Mateja B.
Imate težave s to rečjo, ki ji rečemo razmerje, v katerem smo po dogovoru - zavestno ali nezavedno - rezervirani izključno za svojega partnerja? Je sporazumevanje težavno ali celo nemogoče? Se vam zdi, da vas partner ne razume in da ga vi ne morete razumeti? Se vam zdi, kot da oseba, ki jo "ljubite najbolj", ni s tega planeta? No, vedite, da je to človeško stanje in čudovita značilnost individualne zavesti. To je darilo, paradoks, kajti vsi smo eno, a smo kljub temu individualne točke zavesti, edinstveni izrazi vsega-kar-je.
S stališča duha je preprosto, kajti vsi smo utelešenja duha. Največja težava je naša človeška plat. Na ravni duhovnosti se je lahko strinjati; kot duh v človeškem telesu je lahko govoriti o življenjskih resnicah višjih duhovnih dimenzij; lahko se je strinjati o vesolju; "boleča" in težavna naloga bivanja pa izhaja iz naše človeške plati. Kako biti mojster v človeškem telesu - to je zdaj vprašanje; " je li bolj plemenito, da trpiš / v duhu strelice vse nasprotne usode / ali z orožjem greš nad morje zla / in ga končaš z odporom." (William S.)
torek, 13. julij 2004 @ 06:19 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Pravzaprav se ni nikoli dosti spraševala o tem, kakšno bo njeno življenje. Živela je bolj iz dneva v dan. Bila je spogledljivka, ki ji ni bilo para. Hodila je po diskotekah, preplesala dolgo v noč. Čez dan je bila vedno turobna in zamorjena, ko pa je padla noč se je njeno življenje šele pričelo. Tako je živela že od svojega 18. leta, zdaj pa jih je štela že nekaj čez trideset. Vse njeno življenje je bilo podrejeno zabavi. Bila je precej bistro dekle, imela je fakultetno izobrazbo, svoj poklic, službo, torej bila je ekonomsko samostojna. Moške je jemala bolj za šalo, kot zares. V glavnem se je ukvarjala z manj inteligentnimi moškimi od sebe, saj z njimi po skupaj preživeti noči ni imela problemov. Odvrgla jih je kot smeti, saj naslednji dan ni vedela z njimi kaj početi.Vse to je je počela z užitkom, brez slabe vseti in z veliko naslado.
Tudi tistega petkovega večera se je odpravljala s prijateljicami na pijačo in potem v diskoteko. Skrbno si je uredila pričesko, nalakirala nohte temnordeče, namazala svoje polne ustnice in poudarila svoje temnozelene oči s črno maskaro. Tako so bile njene oči še večje, skrivnostnejše in zapeljive. Oblekala je zapeljivo črno obleko, ki je poudarjala njene polne obline in dolge noge. Zavedala se je, kako samozavestno deluje in tako se je tudi počutila. Sodobna dama, ki obvlada svet okoli sebe!
torek, 13. julij 2004 @ 06:19 CEST
Uporabnik: stojči
S prijatelji smo pred nekaj leti na nek oblačen dan
slučajno šli mimo piranskega pokopališča
in slučajno zavili še malo tja
in si ogledali tamkajšnje grobove in nagrobne napise.
Nekateri od nagrobnih napisov so bili tudi osladni.
V glavo mi je šinila ideja,
da bi nekaj od teh osladnih napisov tudi na glas prebral
in to na čimbolj smešen način
in s tem prijatelje spravil v dobro voljo.
Medtem ko sem to počel, me je neka neznana sila zagrabila za goltanec,
da nisem mogel niti govoriti in sem komaj še dihal.
Ta sila me je sicer hitro spustila, sam pa sem se spomnil,
da smo na pokopališču in da je ipak lepo mrtvim izkazati vse spoštovanje.
Ker sem vedel, da sem s svojim obnašanjem moral nekoga zmotiti,
sem odšel proti mrliški vežici pred katero je bilo nekaj starejših ljudi,
v njej pa je v krsti ležala neka drobna stara gospa.
»Aha to ste bili vi«, sem si potihoma rekel in se ji opravičil,
nakar smo vsi skupaj s prijatelji odšli s pokopališča.
torek, 13. julij 2004 @ 05:14 CEST
Uporabnik: Marjana
Kar sem dejal, ni nikoli spremenilo nikogar; kar so razumeli, jih je.
Paul P.
Kako pogosto smo dali vse od sebe, da bi spremenili nekoga drugega? Kako divje smo poskušali prisiliti ljubljenega, da bi videl luč? Kako brezupno smo gledali uničujoč vzorec - morda vzorec, ki ga dobro poznamo iz osebne izkušnje - ki je prinesel ogromno bolečino nekomu, ki nam je drag?
ponedeljek, 12. julij 2004 @ 07:00 CEST
Uporabnik: Mirza FENG SHUI
Intervju za radio Robin, Nova Gorica
Novinarka: Martina Kodelja
Gost: Mirza Terzimehič
Datum. 26. 3. 2004
Čas trajanja oddaje: 2.41.56
IV. del
Martina: Še vedno govorimo o Feng Shui. Gost v studiu je gospod Mirza, odgovoril je na veliko vaših vprašanj. En Osebni Feng Shui bomo podarili nekomu, če je še kdo z nami. Mislim da so še poslušalci, glede na številne klice, ki so bili nocoj. Ampak, vendarle tale WC me zanima in straniščna školjka, ki je zelo, zelo pomembna. Na katerem koncu sploh lahko je, kaj ne?
Mirza: To je eno perečih vprašanj, naših arhitektov.
Martina: Ali lahko prekinem, poslušalci imajo prednost?
Mirza: Komot.
Martina: Halo, dober večer.
Dober večer, zopet Tina tu iz Nove Gorice. Ne, ni za nagrado, ki jo že imam, ampak bi imela še eno vprašanje, če lahko, pa naj nagrada počaka na naslednjega?
Odpri srce, šaumbra, in dovoli ljubezni in svetlobi Kristusove zavesti, ki je v tebi, da se začneta zlivati v krog, ki ga skupaj ustvarjamo. Globoko dihaj in dovoli, da Kristusova zavest prežame vse tvoje bitje, biologijo in duha. Globoko dihaj…, s svojo družino si..., z vsemi, ki tole so in bodo brali. Pridružujejo se nam tisti, ki naravnavajo energijo prostora, pomagajo vpletati vibracije, ko ustvarjamo Novo energijo, Novo dimenzijo. Skupaj ustvarjamo energijo Nove Zemlje. Novo duhovno energijo. To ni nekaj, kar izgine, ko se razidemo, je nekaj, kar postane del tvojega bitja. Utelesi se. Zagotavlja tip energijskega vzorca, ki ga bodo stare energije, ki jih še nosite s seboj, začele kopirati in posnemati. Te stare energije bodo pogledale Nove, ki jih pomagaš ustvarjati. To je nedvomno Svetloba, bodo rekle. To je to, kar bomo na ravni DNA začele posnemati.
Ti tvoji najglobji delci reagirajo v zelo zanimivem procesu. Tako kot ljudje, iščejo primerno vibracijo, primerno ravnotežje. Čas in dimenzijski prostor, v katerem smo, je veliko zdravljenje za vse, ki to berejo in bodo brali. Ustvarjate si domače naloge današnjega jutra, včerajšnjega popoldneva. Predse postavljate izzive, okoliščine in izkušnje, ki vam pomagajo postajati resnično božansko bitje.
ponedeljek, 12. julij 2004 @ 05:30 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Miran Zupančič, duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec
Še danes je prisotna splošno razširjena predstava o nebesih in peklu, ki da je prostor ali stanje v onstranstvu. Z onstranstvom je mišljeno področje - kraljestvo senc, kamor pridemo po smrti fizičnega telesa tu na zemlji. Stare duhovne šole so ga imenovale "astralna, oziramo zrcalna sfera", ker je to natančna protipodoba tostranstva. Obstaja splošno pojmovanje cerkva, da naj bi enkratno življenje v tostranstvu odločalo, ali si je človek po smrti zaslužil večno življenje v nebesih ali večno bivanje v peklu. Po tem pojmovanju človek, ki je v svojem življenju delal v pretežni meri dobro, sme upati, da bo po smrti dosegel večno življenje v astralnih nebesih. Drugi, ki pa je delal slabo, bo moral večno prebivati v peklu. Toda tudi dobri morajo, preden pridejo v nebesa skozi takoimenovane "vice", saj se tudi njih drži dosti slabega, zato se bodo v vicah očistili tega.
Tako ljudje čutijo, da ima pri tem strah veliko odločilno vlogo, zato se mnogi trudijo delati dobro zaradi strahu pred peklom. Tako imenovane "vice" so samo vmesna sfera očiščevanja, ki se nahajajo med nebom in zemljo, so višja šola zavesti, kjer se duše ustavljajo, da bi bile deležne pouka, ki ga niso bile deležne na zemlji, da spregledajo in popravijo svoje napake iz časa bivanja na zemlji. Kdor pa je že v tostranstvu dosegel odrešitev, ta se v vmesni sferi ne ustavlja, ampak gre direktno v duhovni svet, svoj pravi dom.
nedelja, 11. julij 2004 @ 06:16 CEST
Uporabnik: stojči
Je cerkev,
samo zložen kamen na kamen,
ali nekaj več?
Seveda je lahko tudi nekaj več.
Vanj so ljudje stoletja polagali
svoje dvome, upe in prošnje.
Zdaj, če ti znotraj sebe ne čutiš,
da je tudi tvoje telo,
ena sama mala cerkev,
tvojega čutečega srca,
in da je tudi tvoje srce,
ena sama mala cerkev tvojega čutečega Boga,
potem boš bolj težko začutil,
ta zložen vibrirajoči kamen upanja.
Cerkev z njenimi predstavniki,
pa že stoletja dela eno samo malo napako:
Vsi namalani svetniki in kipi,
kakor njihovi živi predstavniki,
ki se v njej obračajo na Boga,
pa namesto v srce,
raje gledajo kar v cerkveni strop, ali nebo.
Je pač lažje tako.
nedelja, 11. julij 2004 @ 06:16 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Martina se je rodila v kmečki družini. Imela je še dve mlajši sestri. Živela je preprosto življenje na kmetiji. Oče in mama sta skrbela za kmetijo in obenem imela še gostilno, kar je bilo za čas 2. svetovne vojne zelo napredno. Igranja z igračkami je bilo bolj malo, saj je kot najstarejša hči morala že kmalu poprijeti za kmečka opravila. Kot najstarejša hči je morala ostati na kmetiji, ostali dve sestri pa sta odšli na šolanje v Ljubljano, kjer sta danes gospe. Starša sta ji kmalu umrla, oba sta zbolela za možgansko kap, tako, da se je morala sama spoprijeti z delom na kmetiji.
Delati je morala na polju, v hlevu, na travnikih in v vinogradih. Sama je bila za vse. Začela se je spraševati, zakaj tudi nje starši niso poslali v šolo tako kot njeni mlajši sestri, saj si je želela postati trgovka. Z njo je živela tudi teta, ki z njo ni bila v sorodu, bila pa je že na gruntu njenih staršev. Ta teta je skrbela za kuhinjo, za prašiče in kokoši.
sobota, 10. julij 2004 @ 07:45 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Je bil en gozd. Tak...eni pravijo da velik, spet drugi da niti ne. Lep, kot je lahko lep mešan, še kar zdrav gozd, čudovit skratka. Če bi kdo štel drevesa, bi ugotovil, da za malenkost prevladujejo iglavci, pa jih ni.
V gozdu so živele živali, kar precej njih, raznorazne, tudi ptice. So se družile med seboj, razen s pticami, ki so več ali manj letale okrog in tudi drugod. So se pogovarjale med seboj o strašansko pomembnih in nepomembnih dogodah in prigodah, razen s pticami, katerih ščebet in pesem je bila njim preveč nerazumljiva, dasiravno lepa.
Vsem živalim tega gozda je bilo skupno, da nobena od njih ni še nikoli stopila iz gozda, niti ni prišla do njegovega roba, razen ptic seveda, ki so letale okrog in drugod in povsod. Kadar se niso hranile, jim je bila priljubljena zabava, razpravljanje o razsežnostih gozda in vsega nasploh, razen ptic seveda, ki so letale okrog in drugod in povsod. Nekatere so trdile, da je gozd neskončen, spet druge, da je končen, tretje da je za gozdom še en gozd, četrte, da je za gozdom nekaj drugega, a ker ničesar, razen gozda niso poznale, niso vedele kaj. Nekatere so trdile, da so prisluhnile ječanju dreves v viharju, druge so bile prepričane v izpovednost poslavljanja dneva, tretje je vodila mehkoba koraka v vedno vlažnem mahu, spet ene nekaj ostalega. Razprave so bile burne, dokazovanja silovita, včasih so se malo steple, tudi žrle med seboj, vmes so prisluhnile ščebetu in pesmi ptic, ki so letale okrog in drugod in povsod, in se strinjale, da lepo ščebečejo in pesem je tudi lepa. In živali so bile nadvse zadovoljne.
sobota, 10. julij 2004 @ 06:00 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Miran Zupančič, duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec
Časovni red je oblika razodetja, ki služi božanskemu kot delavnica, četudi je za današnjega človeka nepredstavljive velikosti. Za njim in skozenj nenehno deluje večni, univerzalni duhovni princip, ki je označen kot Oče, duh, logos, beseda, Bog. Človeka torej že od nekdaj vodi univerzalnost in ne obratno. Zato je v določenem pogledu konzervativna znanost pretresena do temeljev.
Kaj je univerzalno védenje?
Zaustavimo se za hip pri tem temeljnem pojmu, kaj je v resnici védenje? Če gledamo na zunanje védenje je to le videz, enak zrcalni podobi. V primeru, da pa človek izkusi in notranje spozna, da ničesar ne ve, potem bo lahko govorila njegova prepričanost.
Kdor se usmeri na to, bo smel vedno več razumeti iz neskončnega obilja univerzalne modrosti in ji dopustiti ponovno zazveneti v sebi. Univerzalna modrost se lahko razodene samo notranjemu človeku, obrnjenemu k univerzalnemu in k Bogu. Zato pravijo tisti, ki poznajo Boga, da vedo. Tisti pa, ki tega pravila vseh stvari v sebi še niso odkrili in realizirali, ne vedo.
petek, 9. julij 2004 @ 06:42 CEST
Uporabnik: titanic
Kadar govorimo o sebi, pomeni to nekaj drugega, kot če govorimo o izkušnji, ki jo je doživela naša prijateljica ali znanka. Opis še enkrat doživimo in dodamo občutke za katere vemo le mi, saj smo jih sami doživeli. Lahko nam nekdo pove kaj je doživel in mi to povemo naprej, ampak nikoli ne moremo povedati tako, kot je oseba povedala sama, katera je to doživela. So pa tudi besede včasih preskromne, da bi se dalo z njimi opisati resnično doživetje. Simboli s katerimi so vsem poznani želimo prikazati drugemu, da občuti in razume to, kar občutimo in razumemo sami. To pa je pogosto težko in informacija lahko postane netočna ali popačena.
Pot življenja po kateri hodim in sem jo opisovala tako v člankih kot tudi v pesmih, svoja doživljanja s pomočjo primerjanj ceste, dreves, poti, trpljenja ob bolečini in zaupanja ob pomoči božje roke, bi rada nadaljevala. Želim, da občutite, kaj želim prikazati, saj smo vsi nekje na taki ali podobni poti.
petek, 9. julij 2004 @ 06:04 CEST
Uporabnik: Kekec
Devet spoznanj
1. Kritična masa
V človeški kulturi poteka novo duhovno prebujanje. Izzvala ga je kritična masa
posameznikov, ki doživljajo svoje življenje kot duhovni razvoj in potovanje, na katerem jih vodijo skrivnostna naključja.
2. Daljši sedaj
Prebujanje ustvarja nov, popolnejši pogled na svet, ki nadomešča pet stoletij ukvarjanja s svetim preživetjem in udobjem. Čeprav je bilo posvečanje tehnološkemu razvoju pomemben korak, nas prepoznavanje življenjskih naključij odpira pravemu smislu človeškega življenja na planetu in pravi naravi univerzuma.
3. Energija
Spoznavamo, da ne živimo v snovnem vesolju, marveč v vesolju dinamične energije. Vse, kar obstaja, je polje svete energije, ki jo lahko čutimo in intuitivno zaznavamo. Še več, svojo energijo lahko tudi projiciramo. Če osredotočimo pozornost v želeno smer (»kamor gre pozornost, teče energija«), lahko vplivamo na druge energetske sisteme in stopnjujemo pojavljanje naključi v svojem življenju.
petek, 9. julij 2004 @ 04:33 CEST
Uporabnik: Marjana
Znanstveniki so odkrili zdravilno frekvenco v živalskih zvokih (ponovna objava; november 2002)
Šele dve leti nazaj so znanstveniki odkrili, da so vibracije (nihanje) med 20-140 Hz (pri nizkih decibelih) anabolične za rast kosti in tudi pomagajo zdraviti zlome, celiti natrgane mišice in vezi, zmanjšati otekanje in olajšati bolečine.
Raziskovalni inštitut Fauna Communications pa je odkril, da mačje predenje ustreza tem vibracijam, še več, prevladujoči frekvenci predenja sta 25 in 50 Hz, kar sta optimalni frekvenci za rast kosti in celjenje zlomov.
Vse mačke, vključno z večjimi, kot so pume, leopardi in levi, imajo nadaljnje kombinacije močne skladnosti z natančnimi Hertzi (št. obratov na sekundo), ki spodbujajo moč mišic, povečujejo gibljivost sklepov in zagotavljajo terapevtsko blaženje bolečin.
To bi lahko razložilo, zakaj se zdi, da imajo mačke 'devet življenj', ali kako je (po poročilu Veterinarskega združenja) 90% mačk, ki so padle iz visokih stanovanj, preživelo – vključno z mačko, ki je padla iz 45. nadstropja. Razložilo bi lahko tudi, zakaj mačke predejo celo takrat, ko so poškodovane, močno ranjene ter celo, ko kotijo mladiče.
Zdravilne posledice za bolne ljudi so izredno zanimive, kot tudi dejstvo, da številne nove terapije vključujejo zdravljenje z zvokom. Znanstveniki zdaj raziskujejo, če bi terapija z zvokom in nihanjem lahko ustavila osteoporozo ali obnovila rast kosti pri ženskah po menopavzi in starejših ljudeh.