iz knjige Boža Rustja

GRADITI ZA PRIHODNOST

Živel je bogat človek, ki je rad delal dobro. Nekega dne je opazil, v kakšni revščini živi ubog tesar. Bogataš ga je poklical k sebi in mu zaupal gradnjo imenitne hiše. Rekel mu je, naj uporablja najboljše gradivo in povabi k delu najboljše mojstre. Sam odhaja na potovanje in upa, da bo hiša končana, ko se vrne.


Tesar je skoparil pri gradivu, delo zaupal nemarnim delavcem, ki jih je slabo plačeval, njihove napake pa je prekrival z oblogami in barvami.

Ko se je bogati mož vrnil, mu je tesar prinesel ključ od nove hiše. Bogataš pa mu je ključe vrnil in dejal:

»To hišo sem dal zgraditi zate. Poklanjam jo tebi in tvoji družini.«

V prihodnjih letih je tesar močno obžaloval, ker je goljufal samega sebe.

»Ko bi bil vedel,« si je govoril,«da hišo gradim zase!«




VSE, KAR ŽELITE; DA BI LJUDJE VAM STORILI, STORITE TUDI VI NJIM.



LASTNINA

V prejšnjem stoletju je neki turist iz Amerike precej plačal, da je obiskal znanega poljskega rabina. Presenečen je bil, ko je videl, da je rabinova hiša samo preprosta soba, polna knjig, z mizo in stolom.

»Učitelj,« ga je vprašal turist, »kje pa je tvoje pohištvo?«

»In kje je tvoje?« mu je odgovoril rabin.

»Moje?« je zmedeno vprašal Američan. »Jaz sem vendar tukaj samo na obisku. Na potovanju sem…«

In rabin je odvrnil: »Jaz tudi.«



ODPUŠČANJE

Srednjeveška legenda pripoveduje o redovnici, ki je zatrjevala, da se ji prikazuje Kristus. Škof jo je vprašal:

»Sestra, ali ste govorili z njim?«

»Seveda sem,« odgovori ona.

Nadaljeval je:

»Če boste spet videli Kristusa, ga vprašajte: Kateri je bil škofov največji greh, preden je postal škof.«

Vedel je, da samo Bog in njegov spovednik vesta zanj.

Kakšne tri mesece pozneje se je sestra napovedala pri škofu. Ko je prišla k njemu, jo je vprašal:

»Ali ste videli našega Gospoda?«

»Da, sem,« mu je odgovorila.

»Ste ga vprašali za moj greh?«

»Da,« pravi ona.

»In kaj je odgovoril?«

Nasmehnila se je in rekla:«Gospod je rekel: Ne spominjam se ga več!«



POKORA

Dva moža sta hkrati obiskala svetega moža, da bi ga vprašala za nasvet.

»Zagrešila sva slaba dejanja,« sta rekla, »in najina vest je vznemirjena. Ali nama lahko poveš, kaj morava storiti, da nama bo odpuščeno in naju ne bo več težila krivda?«

»Povejta mi svoja slaba dejanja,« je rekel starec.

Prvi mož je odgovoril:

»Zagrešil sem velik in obžalovanja vreden greh.«

»Kaj pa ti?« je sveti mož vprašal drugega.

»O,« je rekel, »jaz pa sem naredil večje število napačnih stvari, a so tako majhne, da sploh niso tako pomembne.«

Pobožni mož je dolgo časa premišljeval.

»To morata narediti,« je končno rekel. »Pojdita in mi za vsako napačno dejanje, ki sta ga zagrešila, prinesita kamen.«

Moža sta odšla. Prvi se je kmalu vrnil z izredno težkim kamnom, tako težkim, da ga je s težavo nosil, in ga položil pred svetega moža. Čez dolgo časa je prišel drugi mož, ki je razigrano prinesel vrečko kamenčkov. Tudi on jih je postavil pred svetega moža.

»Sedaj,« je rekel sveti mož, »vzemita kamne in jih nesita tja, od koder sta jih prinesla.

Prvi mož si je spet oprtal kamen in ga nesel tja, kjer ga je vzel. Drugi pa se je samo za nekaj kamenčkov spomnil, kje jih je pobral.

Čez nekaj časa se je drugi mož vrnil in rekel, da je naloga zanj pretežka.

»Vedeti moraš, moj sin, da so grehi kakor tile kamni. Če je človek zagrešil velik greh, ta globoko zaznamuje njegovo vest , a če se resnično kesa, mu je odpuščeno. Če pa človek ponavlja majhne grehe, ne čuti posebne krivde in mu zato ni žal ter ostaja grešnik. Zato, vidiš, je zelo važno, da se izogibamo tako majhnih kot velikih grehov.«



SADITI ZA PRIHODNOST

Osemdesetletni kmet je sadil nove jablane. Pa pride mimo sosed in se zasmeje:

»Oča, pa ja ne mislite, da boste dočakali, da boste jedli sadeže s teh dreves?«

»Jaz jih ne bom, jih bo pa kdo drug. Vse življenje sem užival jabolka z dreves, ki jih nisem posadil jaz. Čas je, da povrnem tistim, ki so vsadili drevesa zame.«




ZGLED

Stara kitajska zgodba pripoveduje, da je modrijan svoje učence vprašal:

»Kaj morate videti, da ste najbolj zadovoljni?«

Našteli so mu veliko dobrih odgovorov, na primer: srečen zakon, dobro zdravje, zvesto prijateljstvo. Toda modrijan je razsodil, da ni nihče odgovoril pravilno.

Dejal je: »Človek je najbolj zadovoljen, ko vidi otroka, kako samostojno koraka po cesti potem, ko mu je pokazal pot, po kateri naj hodi.«



Če načrtuješ za eno leto, posej žito.
Če načrtuješ za deset let, posadi drevo.
Če načrtuješ za prihodnost, vzgajaj mladino.
Kitajski pregovor



ZA KAJ NI MOLITEV

Predstavniki indijanskih plemen Navaho, Hopi in Apače so se pogovarjali, kako zelo so bile uslišane njihove molitve. Navaho je rekel:

»Veste, mi molimo za ozdravljenje in v polovici primerov bolnik ozdravi.«

Hopi je rekel: »Mi Hopiji molimo za dež in v dveh tretjinah primerov je naša molitev uslišana.«

Končno je spregovoril Apač:

»Mi Apači imamo vsak dan obredni ples vzhajajočega sonca in sonce vedno vzide.«


Molitev ni v tem, da mi Bogu vsiljujemo svojo voljo, ampak je bolj prošnja, da mi sprejemamo njegovo voljo.


(prispevek je bil objavljen:januar 24 2003)