Sonce počasi vabi svetlobo z neba.
Večer se mirno plazi skozi borovje v vas.
Počivam na ležalniku na terasi.
Mir je.
V vasi, in v meni tudi.

Mačka mi zleze v naročje, me pogleda v oči in tiho zamijavka.
Nalahko položim roko na njeno mehko dlako in jo pobožam.
Tako počivava.
Mačka in jaz.
Moja roka nežno polzi po njeni dlaki.
Obe uživava.
V prijetnem večeru, v božanju, v miru…
Všeč mi je občutek gibkega mačjega telesa pod mojo roko.
Hvaležna sem ji,
da mi dovoli udejaniti mojo potrebo po dotiku in božanju.
In pomislim:
Katera od naju dveh je tista, ki daje?
In katera je tista, ki prejema?
In v tihem zaupanju postajava eno z mirom,
z večerom, ki se plazi v vas,
in z božanjem…
|
Tih večer
Prispeval/a: Radovedni dne sobota, 21. avgust 2004 @ 09:53 CEST
čudovito in zelo doživeto opisuješ lepote miru, nežnosti, dotikov, božanj ki jih ljudje v svojem življenju tako zelo potrebujemo, v katerih uživamo in ki nam olajšujejo življenje,
Radovedni