Bernarda Pavko Prava

Na zadnjo stran Marije Magdalene, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem, sem pred dobrim letom zelo zavestno zapisala: "Vse (moje) sence so relativne. Nobena moja slabost v resnici ne opisuje tega, kar jaz sem. Samo človek sem."

Zelo zavestno pomeni, da sem vedela, da bo življenje po tej moji izbiri pospešilo dogajanje in me preizkušalo, koliko sem resnična, če res sem zvesta sebi. Vedela sem, da bom lep čas skušana biti človek. potem sem v življenju in pri delu ugotavljala, da se ljudje bojijo biti ljudje, posebej ta "duhovni". (Lahko da) mislijo o srcu in ne vedno srčno, prav izdajalska pa so tu in tam že besede, kaj šele dejanja. In to je prostor, poln daril, za vse udeležene - če se ne bojiš biti človek.

Pred leti so me v treh mesecih glasno okritizirale tri ženske. Da sem vzvišena in da jo ne pustim do besede, je rekla prva, da sem hladna, je ocenila druga, da me težko prenašajo pa je po jeznem plazu obtožb zaključila tretja (slučajno sorodnica). Skupna značilnost vseh treh je bila, da so se v svoji oceni naslonile še na druge, menda istomisleče ljudi. Dve sta rekli: Pa tega ne mislim samo jaz, tretja pa je takoj uporabila množino. Očitno same sebi niso (bile) zadostna avtoriteta. In kje so tu darila?

Imela sem priliko
opazovati revščino -

bedo lakote
in bedo duha.

Imela sem priliko
pripovedovati spomine
o dogodkih,
ki so še danes koristni
za moje mišljenje.

Imela sem priliko obujati spomine:
o iskanju pogrešanih dni v blatu,
o požiranju peska peščene ure,
o čakanju na dež,
da zmoči travni bilki obraz,
o pogledu na žito brez klasja,
o kinkanju usahlih sokov nasada,
o drvenju voda mimo amputiranih
udov, nedovzetnih za bolečino,
o poslušanju levit kalnih rek,
o rožljanju in prekladanju besed,
o zidanju okopov iz mesečeve svetlobe,
o skomigovanju z rameni pred resnico,
o čaščenju pločevinastih bogov
in o drugih podobnih stvareh.

Bernarda Pavko Prava

Na zdravljenje Svaha iniciacije je prišla mlada ženska, mi skočila naravnost v srce in se tam sprehajala tri dni. Samosvoja, vesela in odkrita ženska zdrave pameti, v stalnem svojem izrazu brez kompromitiranja tega, kar je. Taki ljudje so mi posebej všeč. Res pa je bila v neobičajni energijski godlji, za katero verjamem, da ji najbolj pomaga tridnevna energijska obravnava. V svojem energijskem polju je namreč imela demone, precej močne energije najnižjih vibracij.

Prvi dan je zamudila 15 minut, govorila kot dež in s seboj ni imela dovolj denarja.

Naslednji dan je z zamudo 20 minut poklicala, da pride čez 20 minut, kar se je zgodilo s skupno zamudo 90 minut in tudi ni imela dovolj denarja. Vprašanja so kar kipela iz nje, kar je krasno na delavnici, na mizo pa ne paše najbolj, ampak pred seboj sem imela otroški pogled, ki živi vse dele sebe, zalogo veselja, ki sem ji želela pomagat, da bo zaživela vulkan svetle resnice, kar ta ženska po mojih občutkih je. Ni mi jo bilo težko sprejeti v vseh teh njenih posebnostih. Moja edina meja, ki sem se jo zavedla je bila, da sem jo dosledno vikala, ko običajno hitro preidem na "ti".

Tretjič sem jo izjemoma naročila na dan v tednu, ki je moja nedelja, in s petnajstminutno zamudo je poklicala, da jo ne bo, in potem čez pet minut javila, da prihaja.

Ste slabe volje? me je vprašala na koncu z bankovcema v roki, ko nisem imela tisočakov, da bi poračunali. In moj drob je rekel, da zdaj je pa dovolj.

Mladi mesec se dogodi v soboto, 17.7., na 26. stopinji raka. Če gledamo karto mlaja za Koper, se Luna in Sonce srečata blizu M.C. (središče neba) in označujeta začetek zavedanja, predvsem na Koprskem področju. Na splošno za Slovenijo pomeni začetek »zrelejšega« in »odgovornejšega« ravnanja. (Saturn, ki predstavlja red in disciplino je na 17. stopinji raka).

Kozorog (I.C. v kozorogu, najnižja točka) se odloči spustiti se nižje iz gorskih vrhov in s seboj prinaša hlad, skrbno načrtovanje in resnost. Letos je Venerino leto, a Saturn je močnejši od Venere in kadar se njuna učinka združita, je to vlažen (Venera) mraz (Saturn). 17. stopinja je napovedala potres. Potres je v ezoteričnem smislu življenje zemlje, zdravljenje, čiščenje. Določijo ga mrki po Saturnovih linijah, po ključu 3,5,7 mesecev po mrku ali več. Odvisno od trajanja mrka. Čim dalj po mrku je potres, tem močnejši njegov sunek. Močnejših sunkov v bližnji prihodnosti ne bo. Bodo še tresljaji, kajti zemlja se še ni umirila.

Kozorog, ki je prišel v nižine, je tudi potres nekako »odklenil«, ( I.C. kaže na dogajanje v zemlji). Kozorog se bo zadrževal v nižinah še nekaj časa. Nihče ne ve natanko, zakaj se je spustil s hribov. Verjetno ga privlači Venera (Saturn 30 stopinj od Venere, aspekt atrakcije, predniki se približajo in čuti se hlad).

Včasih so pravili, da je črni bezeg tako zdravilen, da ozdravi praktično vse bolezni. Uporaben je ves: korenine, lubje, cvetje, jagode… Ravno zaradi svoje zdravilnosti je na Gorenjskem poleg vsake kmetije rastel tudi velik bezgov grm.

Na Gorenjskem stari ljudje poznajo učinkovito domače zdravilo iz zrelih bezgovih jagod, ki so ga včasih uporabljali za zdravljenje pljučnih in nasploh prehladnih obolenj.

Nabrane zrele bezgove jagode so potresli z malo sladkorja in jih pustili stati 24 ur. Nato so skuhali iz tega na sokovniku sok, in kolikor so dobili soka, toliko so potem dodali še sladkorja. Včasih so gospodinje to počasi cmarile na robu zidanega šporgeta na drva, ki seveda gorel večino dneva, tri dni skupaj. Danes se kuha na modernih štedilnikih toliko časa, da se od žlice potegne gosto in lepljivo. Nalije se v kozarce (ne v steklenice) in dobro zapre. Jemlje se po potrebi po žličkah večkrat na dan, lahko se doda tudi v čaj in popije.

(ponovna objava)
Duhovni naturizem

Ko omenimo naturizem, imamo navadno v mislih gibanje, ki se je prvič pojavilo v Nemčiji, kjer so ga imenovali Freikörperkultur (Free body culture), ali na kratko FKK. Na začetku prejšnjega stoletja se je pokazala potreba po bolj sproščenem ozračju glede oblačenja, druženja itd. To je bil čas prebujanja, iskanja svetlobe v tedanjem viktorijanskem vzdušju. Bistvo njihove filozofije je preprosto: človeku se lastnega telesa ni treba sramovati, ne glede na njegove značilnosti. Naše telo je takšno, kakršnega nam je podarila narava in kot stvaritev narave je lepo in vredno vsega spoštovanja. Naturisti se nikoli ne norčujejo iz telesnih značilnosti drugih ljudi, vsakega sprejmejo v obliki, kakršno mu je podarila narava in ga spoštujejo.

Bernarda Pavko Prava:
Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem VIII./IX. (1. del)

Ko sem avgusta odhajala na zabavnejši del dopusta v Ankaran, sem bila še vedno šibka. Prav potrudila sem se pospraviti stanovanje in oprati avto.Takoj ko sem parkirala pod blokom, pa sem prišla do izjemne žilavosti. Znosila sem v stanovanje goro prtljage ter posesala in po svoje razporedila pohištvo. Čudeži energije in motivacije, česa podobnega še nisem doživela. Burja je pihala, kot da bo vse odnesla, in pozno v noč sem sedela v zavetju balkona in se prvič pogovarjala s hrastom. Odgovarjal mi je z energijami veselja in sprejemanja in moči in ravnotežja. Zahvalila sem se mu za vsa zdravljenja zadnjih 23 let in prosila, da sprejme moja neravnotežja in mi da svojo stabilnost in moč, da zaživim najboljše v sebi.

Pojedla sem kakih 10 napolitank, kar je za moje telo ogromno. Zelo slabo sem spala in sanjala o močnih krčih v mečih, ki so se spremenili v resnico. Zbudila sem se v močnih bolečinah in krčev nisem mogla odpraviti z gibanjem stopal niti z masažo. Vse hujši so postajali, res hudi krči so bili. Kot da me je močna energija zagrabila v meča in vpila: Kaj počneš, trapa! Mukoma sem se začela premikati po stanovanju, dokler krči niso minili. Ufa! Ta je bila pa močna. V svojem energijskem polju sem določila znano pekočo energijo. Najprej samo zgoraj pri glavi, kasneje se je okrepila in razširila še na spodnje čakre. No, pa res vsakič doživim nekaj novega. Nekaj me je dobro prijelo v svoje kremplje. Čutila sem šibko srce in bolel me je prsni koš. Zaradi tistih nekaj zanič napolitank! Ko bi se vsaj najedla česa konkretnega…

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je ZAVEST? Je to res ZAČETEK VSEGA, kar je?
S: Zavest je metafora za ROJSTVO ŽIVLJENJA. Zavest sama po sebi ni rojena, torej je ni. Je pa rojeno življenje, in je življenje tudi zavest. Zavest ni nič drugo kot življenje. Ker so razlage življenja različne, so tudi zavesti različne.

V: Je zavest ena ali jih je več?
S: Obstaja samo ENA in Edina Zavest, ki se reflektira v vsa Bitja. Živali, rastline in ljudje imamo ZAVEST, ostali (minerali, planeti...) niso rojeni v smislu rojstva.
ROJSTVO je oblikovanje novega življenja iz stvarnosti, življenja iz življenja, razen PRVEGA ŽIVLJENJA.

V: Kaj ali kdo je ustvaril prvo življenje?
S: Odgovor je VESOLJE, ki ga lahko imenuješ kakorkoli - najsplošnejša trditev je BOG, ni pa materialen, zato nedokazljiv.
BOG je VESOLJE, ki je hkrati materialen, vendar tudi nasproten materialnosti in nematerialnosti in nasproten nematerialnemu, vendar v nobenem stanju odločilno.
Zato ima človeški UM nešteto možnosti za razlago, kaj Bog je.
Kdor trdi, da je krščanski Bog edini, je ravno tako v zmoti, kot tisti, ki trdi,da je Sonce edini planet v Osončju in njegova moč edina moč.

Venera v znamenjih:

Nam pove, kaj človeka najbolj privlači, v čem uživa in kako, kako globoko ljubi, kako izraža ljubezen, kje (področje) in pri kom išče ljubezensko izpolnitev. Govori nam o čutu za lepoto, za estetiko, navdušenost za lepe in dragocene predmete, za umetnost, za užitek.. Z razpoznavanjem Venere, lahko odkrijemo, ali se oseba prepušča v ljubezni, ali je bolj zadržana, ali je uživaški tip, ali asketski, ali ljubi ali bolj prijateljuje. V astrološki karti moškega, lahko najdemo katere lastnosti ga pri ženski najbolj privlačijo, kateri vidik sebe išče v ženski, kakšno ljubezensko vzdušje potrebuje.

Vsi, ki med počitnikovanjem ne želijo prejemati pošte v domači nabiralnik, si pri Pošti Slovenije lahko naročijo hrambo poštnih pošiljk ali pa prepošiljanje na drug naslov. Ta storitev velja za vse pošiljke, razen za pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v postopku zaradi prekrška, so spomnili na Pošti Slovenije.

Naslovnikovo naročilo velja eno leto. Pošiljke se kot poštno ležeče na pošti hranijo 30 dni, nato pa se vrnejo pošiljatelju. Naslovnik si lahko uredi tudi pooblastilo za prevzem pošiljk, v tem primeru pa lahko pooblaščenec prevzema tudi pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v postopku zaradi prekrška.

vir: www.dnevnik.si

Iluzija izključnega partnerstva
(Prvo poglavje v seriji člankov o razmerjih)

prevod: Mateja B.

Imate težave s to rečjo, ki ji rečemo razmerje, v katerem smo po dogovoru - zavestno ali nezavedno - rezervirani izključno za svojega partnerja? Je sporazumevanje težavno ali celo nemogoče? Se vam zdi, da vas partner ne razume in da ga vi ne morete razumeti? Se vam zdi, kot da oseba, ki jo "ljubite najbolj", ni s tega planeta? No, vedite, da je to človeško stanje in čudovita značilnost individualne zavesti. To je darilo, paradoks, kajti vsi smo eno, a smo kljub temu individualne točke zavesti, edinstveni izrazi vsega-kar-je.

S stališča duha je preprosto, kajti vsi smo utelešenja duha. Največja težava je naša človeška plat. Na ravni duhovnosti se je lahko strinjati; kot duh v človeškem telesu je lahko govoriti o življenjskih resnicah višjih duhovnih dimenzij; lahko se je strinjati o vesolju; "boleča" in težavna naloga bivanja pa izhaja iz naše človeške plati. Kako biti mojster v človeškem telesu - to je zdaj vprašanje; " je li bolj plemenito, da trpiš / v duhu strelice vse nasprotne usode / ali z orožjem greš nad morje zla / in ga končaš z odporom." (William S.)

Si se kdaj vprašal ali sije sonce nate,
ali si občutil,
da je tu le zate...
si kdaj?
se boš kdaj?

Si mogoče kdaj občutil toplino človeka - v sebi
ne le ob sebi...mogoče hrepeniš po le-tem
si kdaj? boš kdaj?

Si si kdaj upal občutiti ljubezen in iskreno reči
rad te imam...
si kdaj?
boš kdaj?

Pravzaprav se ni nikoli dosti spraševala o tem, kakšno bo njeno življenje. Živela je bolj iz dneva v dan. Bila je spogledljivka, ki ji ni bilo para. Hodila je po diskotekah, preplesala dolgo v noč. Čez dan je bila vedno turobna in zamorjena, ko pa je padla noč se je njeno življenje šele pričelo. Tako je živela že od svojega 18. leta, zdaj pa jih je štela že nekaj čez trideset. Vse njeno življenje je bilo podrejeno zabavi. Bila je precej bistro dekle, imela je fakultetno izobrazbo, svoj poklic, službo, torej bila je ekonomsko samostojna. Moške je jemala bolj za šalo, kot zares. V glavnem se je ukvarjala z manj inteligentnimi moškimi od sebe, saj z njimi po skupaj preživeti noči ni imela problemov. Odvrgla jih je kot smeti, saj naslednji dan ni vedela z njimi kaj početi.Vse to je je počela z užitkom, brez slabe vseti in z veliko naslado.

Tudi tistega petkovega večera se je odpravljala s prijateljicami na pijačo in potem v diskoteko. Skrbno si je uredila pričesko, nalakirala nohte temnordeče, namazala svoje polne ustnice in poudarila svoje temnozelene oči s črno maskaro. Tako so bile njene oči še večje, skrivnostnejše in zapeljive. Oblekala je zapeljivo črno obleko, ki je poudarjala njene polne obline in dolge noge. Zavedala se je, kako samozavestno deluje in tako se je tudi počutila. Sodobna dama, ki obvlada svet okoli sebe!

S prijatelji smo pred nekaj leti na nek oblačen dan
slučajno šli mimo piranskega pokopališča
in slučajno zavili še malo tja
in si ogledali tamkajšnje grobove in nagrobne napise.

Nekateri od nagrobnih napisov so bili tudi osladni.

V glavo mi je šinila ideja,
da bi nekaj od teh osladnih napisov tudi na glas prebral
in to na čimbolj smešen način
in s tem prijatelje spravil v dobro voljo.

Medtem ko sem to počel, me je neka neznana sila zagrabila za goltanec,
da nisem mogel niti govoriti in sem komaj še dihal.

Ta sila me je sicer hitro spustila, sam pa sem se spomnil,
da smo na pokopališču in da je ipak lepo mrtvim izkazati vse spoštovanje.

Ker sem vedel, da sem s svojim obnašanjem moral nekoga zmotiti,
sem odšel proti mrliški vežici pred katero je bilo nekaj starejših ljudi,
v njej pa je v krsti ležala neka drobna stara gospa.

»Aha to ste bili vi«, sem si potihoma rekel in se ji opravičil,
nakar smo vsi skupaj s prijatelji odšli s pokopališča.

Kar sem dejal, ni nikoli spremenilo nikogar; kar so razumeli, jih je.

Paul P.


Kako pogosto smo dali vse od sebe, da bi spremenili nekoga drugega? Kako divje smo poskušali prisiliti ljubljenega, da bi videl luč? Kako brezupno smo gledali uničujoč vzorec - morda vzorec, ki ga dobro poznamo iz osebne izkušnje - ki je prinesel ogromno bolečino nekomu, ki nam je drag?

Intervju za radio Robin, Nova Gorica
Novinarka: Martina Kodelja
Gost: Mirza Terzimehič
Datum. 26. 3. 2004
Čas trajanja oddaje: 2.41.56

IV. del

Martina: Še vedno govorimo o Feng Shui. Gost v studiu je gospod Mirza, odgovoril je na veliko vaših vprašanj. En Osebni Feng Shui bomo podarili nekomu, če je še kdo z nami. Mislim da so še poslušalci, glede na številne klice, ki so bili nocoj. Ampak, vendarle tale WC me zanima in straniščna školjka, ki je zelo, zelo pomembna. Na katerem koncu sploh lahko je, kaj ne?

Mirza: To je eno perečih vprašanj, naših arhitektov.

Martina: Ali lahko prekinem, poslušalci imajo prednost?

Mirza: Komot.

Martina: Halo, dober večer.

Dober večer, zopet Tina tu iz Nove Gorice. Ne, ni za nagrado, ki jo že imam, ampak bi imela še eno vprašanje, če lahko, pa naj nagrada počaka na naslednjega?

Martina: Lahko, seveda izvolite.

Angel Tobi in Nova zemlja - Shaumbra simptomi

Bernarda Pavko Prava

Ustvarjaj v širokih zamahih

Odpri srce, šaumbra, in dovoli ljubezni in svetlobi Kristusove zavesti, ki je v tebi, da se začneta zlivati v krog, ki ga skupaj ustvarjamo. Globoko dihaj in dovoli, da Kristusova zavest prežame vse tvoje bitje, biologijo in duha. Globoko dihaj…, s svojo družino si..., z vsemi, ki tole so in bodo brali. Pridružujejo se nam tisti, ki naravnavajo energijo prostora, pomagajo vpletati vibracije, ko ustvarjamo Novo energijo, Novo dimenzijo. Skupaj ustvarjamo energijo Nove Zemlje. Novo duhovno energijo. To ni nekaj, kar izgine, ko se razidemo, je nekaj, kar postane del tvojega bitja. Utelesi se. Zagotavlja tip energijskega vzorca, ki ga bodo stare energije, ki jih še nosite s seboj, začele kopirati in posnemati. Te stare energije bodo pogledale Nove, ki jih pomagaš ustvarjati. To je nedvomno Svetloba, bodo rekle. To je to, kar bomo na ravni DNA začele posnemati.
Ti tvoji najglobji delci reagirajo v zelo zanimivem procesu. Tako kot ljudje, iščejo primerno vibracijo, primerno ravnotežje. Čas in dimenzijski prostor, v katerem smo, je veliko zdravljenje za vse, ki to berejo in bodo brali. Ustvarjate si domače naloge današnjega jutra, včerajšnjega popoldneva. Predse postavljate izzive, okoliščine in izkušnje, ki vam pomagajo postajati resnično božansko bitje.

Miran Zupančič,
duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec

Še danes je prisotna splošno razširjena predstava o nebesih in peklu, ki da je prostor ali stanje v onstranstvu. Z onstranstvom je mišljeno področje - kraljestvo senc, kamor pridemo po smrti fizičnega telesa tu na zemlji. Stare duhovne šole so ga imenovale "astralna, oziramo zrcalna sfera", ker je to natančna protipodoba tostranstva. Obstaja splošno pojmovanje cerkva, da naj bi enkratno življenje v tostranstvu odločalo, ali si je človek po smrti zaslužil večno življenje v nebesih ali večno bivanje v peklu. Po tem pojmovanju človek, ki je v svojem življenju delal v pretežni meri dobro, sme upati, da bo po smrti dosegel večno življenje v astralnih nebesih. Drugi, ki pa je delal slabo, bo moral večno prebivati v peklu. Toda tudi dobri morajo, preden pridejo v nebesa skozi takoimenovane "vice", saj se tudi njih drži dosti slabega, zato se bodo v vicah očistili tega.

Tako ljudje čutijo, da ima pri tem strah veliko odločilno vlogo, zato se mnogi trudijo delati dobro zaradi strahu pred peklom. Tako imenovane "vice" so samo vmesna sfera očiščevanja, ki se nahajajo med nebom in zemljo, so višja šola zavesti, kjer se duše ustavljajo, da bi bile deležne pouka, ki ga niso bile deležne na zemlji, da spregledajo in popravijo svoje napake iz časa bivanja na zemlji. Kdor pa je že v tostranstvu dosegel odrešitev, ta se v vmesni sferi ne ustavlja, ampak gre direktno v duhovni svet, svoj pravi dom.

Je cerkev,
samo zložen kamen na kamen,
ali nekaj več?
Seveda je lahko tudi nekaj več.
Vanj so ljudje stoletja polagali
svoje dvome, upe in prošnje.
Zdaj, če ti znotraj sebe ne čutiš,
da je tudi tvoje telo,
ena sama mala cerkev,
tvojega čutečega srca,
in da je tudi tvoje srce,
ena sama mala cerkev tvojega čutečega Boga,
potem boš bolj težko začutil,
ta zložen vibrirajoči kamen upanja.
Cerkev z njenimi predstavniki,
pa že stoletja dela eno samo malo napako:
Vsi namalani svetniki in kipi,
kakor njihovi živi predstavniki,
ki se v njej obračajo na Boga,
pa namesto v srce,
raje gledajo kar v cerkveni strop, ali nebo.
Je pač lažje tako.


stojči Stojan Svet

Martina se je rodila v kmečki družini. Imela je še dve mlajši sestri. Živela je preprosto življenje na kmetiji. Oče in mama sta skrbela za kmetijo in obenem imela še gostilno, kar je bilo za čas 2. svetovne vojne zelo napredno. Igranja z igračkami je bilo bolj malo, saj je kot najstarejša hči morala že kmalu poprijeti za kmečka opravila. Kot najstarejša hči je morala ostati na kmetiji, ostali dve sestri pa sta odšli na šolanje v Ljubljano, kjer sta danes gospe. Starša sta ji kmalu umrla, oba sta zbolela za možgansko kap, tako, da se je morala sama spoprijeti z delom na kmetiji.

Delati je morala na polju, v hlevu, na travnikih in v vinogradih. Sama je bila za vse. Začela se je spraševati, zakaj tudi nje starši niso poslali v šolo tako kot njeni mlajši sestri, saj si je želela postati trgovka. Z njo je živela tudi teta, ki z njo ni bila v sorodu, bila pa je že na gruntu njenih staršev. Ta teta je skrbela za kuhinjo, za prašiče in kokoši.

Je bil en gozd. Tak...eni pravijo da velik, spet drugi da niti ne. Lep, kot je lahko lep mešan, še kar zdrav gozd, čudovit skratka. Če bi kdo štel drevesa, bi ugotovil, da za malenkost prevladujejo iglavci, pa jih ni.

V gozdu so živele živali, kar precej njih, raznorazne, tudi ptice. So se družile med seboj, razen s pticami, ki so več ali manj letale okrog in tudi drugod. So se pogovarjale med seboj o strašansko pomembnih in nepomembnih dogodah in prigodah, razen s pticami, katerih ščebet in pesem je bila njim preveč nerazumljiva, dasiravno lepa.

Vsem živalim tega gozda je bilo skupno, da nobena od njih ni še nikoli stopila iz gozda, niti ni prišla do njegovega roba, razen ptic seveda, ki so letale okrog in drugod in povsod. Kadar se niso hranile, jim je bila priljubljena zabava, razpravljanje o razsežnostih gozda in vsega nasploh, razen ptic seveda, ki so letale okrog in drugod in povsod. Nekatere so trdile, da je gozd neskončen, spet druge, da je končen, tretje da je za gozdom še en gozd, četrte, da je za gozdom nekaj drugega, a ker ničesar, razen gozda niso poznale, niso vedele kaj. Nekatere so trdile, da so prisluhnile ječanju dreves v viharju, druge so bile prepričane v izpovednost poslavljanja dneva, tretje je vodila mehkoba koraka v vedno vlažnem mahu, spet ene nekaj ostalega. Razprave so bile burne, dokazovanja silovita, včasih so se malo steple, tudi žrle med seboj, vmes so prisluhnile ščebetu in pesmi ptic, ki so letale okrog in drugod in povsod, in se strinjale, da lepo ščebečejo in pesem je tudi lepa. In živali so bile nadvse zadovoljne.

Plima moje ljubezni
se je dvignila tako visoko, da dovoli, da te

preplavim.

Za trenutek zapri oči
in morda se bodo vsi tvoji strahovi in vsa zmeda

končali.

Če bi se to zgodilo,
bi Bog postal dete v tvojem

naročju

in potem bi moral ti
podojiti celotno

stvarstvo!


Hafis, perzijski pesnik (1320-1389)