Je tak primeren trenutek za vajo. Sem zelo prizemljen, pa o brezpogojnosti česarkoli...niti ljubezni...ne bom poskušal...razmišljati.

Ali naj razmišljam o širokogrudnosti, prizanesljivosti, razumevanju, tolerantnosti...modrosti celo /če bi vedel, ali je isto...biti plav od mraza, ali moder/ do ljudi, ki so mi daleč? Ali naj razmišljam o pomanjkanju širokogrudnosti, prizanesljivosti, razumevanja, tolerantnosti...sploh pa modrosti, do ljudi, ki so mi blizu? Ali naj razmišljam, da me ne ganejo odzivi tistih, ki so daleč? Ali naj razmišljam, da se bojim globine ran, ki mi jih lahko povzročijo najbližji? Ali naj razmišljam, da sem le en bk, en ubogi človeček?

Konfuzij, in zakaj se mi ti režiš?

Eh, tudi današnji dan, čeprav deževen, ni primeren za razmišljanje. Zakaj?...Zanalašč.


en_bk

Zemlja sem –
poln polov in virov energij.

Žival sem.
Mil in dosleden pri svojih potrebah.

In jaz sem ... gnoj.
Najzanesljivejša rast.

Dih sem.
Hvala ti, dih, zame.

Kako boš sploh kdaj srečen,
če vedno vse pričakuješ le od drugih?
Če krivdo za vse, kar ti gre v življenju
narobe, zvračaš na druge? Živeti pomeni
dajati in prejemati. Očitno pa ljudi naučijo
le prejemati. Zahtevaj, vzemi, profitiraj,
ne dopuščaj, protestiraj! In človek zahteva
in jemlje in profitira, vsakdo pa, ki mu je
napoti, postane njegov sovražnik.
in že so tu jeza, prepir, spori.
Človek se čuti ogroženega, a pozablja,
da si je sovražnike ustvaril sam.

Sreča je pravzaprav drugo ime za
mir, zadovoljnost, prijateljstvo,
veselje. Te reči ti ne bodo kar same
padle v naročje. Tudi jih ne moreš
preprosto terjati od drugih. Dobil
pa jih boš zastonj, če boš premagal
svojo utrujenost in vzel kdaj stvari
v svoje roke, če boš zmogel zaupati ljudem,
če boš lahko tudi v največji stiski verjel,
da bo nekoč vse drugače.

Končno moraš prenehati
jemati zase,
ampak pričeti dajati drugim
in pri tem pozabiti nase.


Phil Bosmans
Rad te imam

Metka, Helena in Barbara so se spoznale v študentskih letih pred petnajstimi leti. Metka izhaja iz vasi pri Škofji Loki, Helena izhaja iz Trsta, medtem ko Barbara izhaja iz majhne vasice na Dolenjskem. Metka je visoka blondinka z zelenimi očmi, Helena naravna skodrana rdečelaska, Barbara pa naravna temnolaska s temno zelenimi očmi.Vse tri po svoje zanimive, postavne in pametna dekleta, ki so se pred leti odpravile iskat znanje v Ljubljano.

Selitev je bila za vse tri težka, posebno za Barbaro in Metko, saj sta obe izhajali iz vasi in sta bili navajeni umirjenega življenja, jutranjega petja ptic in domačih živali. Barbara se je tako preselila v študentski dom, Metka pa je najprej stanovala pri bližnji sorodnici v Šiški. Tam ji je bilo malo dolgčas, saj ni imela blizu prijateljev svojih let, pa tudi ob večerih ni nikamor hodila. Barbaro je po začetnih težavah in domotožju študentsko življenje hitro potegnilo v svoje valove. Spoznala je nekaj brucev in bruck, s katerimi se je družila v prostem času,vendar pa pravih prijateljev med njimi ni našla. Cimro je imela iz Prekmurja, vendar se karakterno, pa tudi jezikovno nista najbolje ujeli. Metka si je želela iti stanovat v študentski dom , vendar v enem letu ni našla prave rešitve.

Prebivalci avstralskega mesta skupaj shujšali za eno tono

Štiristo Avstralcev iz majhnega mesteca na jugovzhodu države, kjer je četrtina izmed 9200 prebivalcev predebelih, je v minulih 15 mesecih skupinsko hujšalo in izgubilo kar celo tono. Vladni program hujšanja je obsegal tečaj kuhanja zdrave hrane, večerno telovadbo, skupinsko tehtanje in izlete v lokalne samopostrežne trgovine, na katerih so se naučili kupovati zdravo hrano.

"Prebivalci Wellingtona so pokazali, da vsi ljudje, mladi in stari, lahko izgubijo težo in preprečijo bolezen z enostavno spremembo življenjskih navad," je dejala predstavnica parlamenta Trish Worth. Največ kilogramov - dobrih 44 - je izgubila neka ženska. Worthova je izrazila upanje, da bo dosežek prebivalcev mesteca v avstralski zvezni državi Novi južni Wales spodbudil k hujšanju tudi druge Avstralce, predvsem na podeželju. Več kot osem milijonov.

vir: www.dnevnik.si

Lasje so tisti dejavnik, ki naredijo človeka opaznega ali pa ga odrinejo v sivo povprečje.

"Lasje so tako pomembni, kot je okvir za sliko. Van Goghova mojstrovina nikakor ne sodi v ofucan okvir," meni britanski stilist David Rozman.

Z lasmi počnemo vse mogoče, skoraj vsak dan jih peremo, nekateri večkrat na dan, mažemo z geli, serumi, olji, špricamo z laki, jih barvamo in gotovo bi se še kaj našlo.

Lasje in seks

Zakaj so lasje pri človeku tako pomembni? Znanstveniki so menda našli odgovor in ga predstavili na novi razstavi v Prirodoslovnem muzeju v Londonu.

Odgovor, zakaj imajo lasje tako izpostavljeno vlogo, pa je zelo preprost. Lasje so tesno povezani s človeško spolnostjo oziroma z nadaljevanjem vrste, če se izrazimo nekoliko bolj znanstveno.

Lasje nam zagotavljajo ključne informacije o osebi in njenem zdravju.

Na Švedskem in Finskem dostava kondomov na dom

Tako kot lahko po telefonu naročite pico, prebivalci treh največjih švedskih mest - Stockholma, Goeteborga in Malmoeja - lahko naročijo na dom kondome. Poklicati je treba posebno telefonsko številko, da dostavljavec stranki na dom prinese zavojček z desetimi kondomi.

Cena storitve, ki so jo uvedli na pobudo švedskega društva za spolno vzgojo, je 50 švedskih kron (okoli 5,50 evra). Na Švedskem, ki ima skoraj devet milijonov prebivalcev, letno prodajo 17 milijonov kondomov. Podobna storitev bo kmalu zaživela tudi v finski prestolnici Helsinki.

vir: www.dnevnik.si

Kanalizirana sporočila 'Grupe'

Kdo je Steve Rother

Takole se je Steve sam predstavil na spletni strani Ligtworker.com:
"Leta 1995, ko je na Novega leta dan sonce zjutraj vzhajalo, sem se znašel na plaži. Z mojo ženo Barbaro sva bila tam, da razglasiva vesolju in sama sebi svoj namen za prihajajoče leto. Nisem pričakoval, da se bo zgodilo, kar se je. Samo nekaj mesecev pred tem sem odkril Kryonov material (www.kryon.com). Bilo je, kot bi me Kryon prijel za vrat in me nežno stresel in rekel: "Steve….čas je, da se zbudiš...delo imamo." Tistega jutra na plaži sem razglasil, da sem Delavec Svetlobe (Lightworker). V tistem trenutku niti nisem bil prepričan, kaj to je. Imel sem slutnjo, da me moja izobrazba za stavbenika pri tem ne bo pripeljala prav.

V prvem letniku srednje šole sem imel neko obdobje, ko sem se bil namenil odkriti, na katero smer študija naj se vpišem po srednji šoli. Odločal sem se, kaj bom postal, še preden sem odrastel. Neki konec tedna je na obisk prišel dober prijatelj mojih staršev in naneslo je, da sva se sama pogovarjala v kuhinji. Z mano je delil, kakšno se mu je zdelo njegovo življenje z njegove perspektive. Bil je človek, ki je ljubil svoje delo. Službeno je potoval in opravka je imel z mnogo čudovitimi ljudmi in počel je stvari, ki so ga resnično zanimale. Ko je vikend minil, je v ponedeljek zelo zgodaj odpotoval. Napol budnemu, stoječemu v tej isti kuhinji, se mi je odprl trenutek, ko sem lahko še enkrat sam govoril z njim in povedal mi je kaj je po njegovem uspeh. Rekel je: "Veš, Steve, tako zelo ljubim svoje delo, da komaj čakam, da zjutraj vstanem." Od tega dne naprej sem iskal takšno delo. Zdaj lahko ponosno rečem, da sem ga našel.

Bernarda Pavko Prava

Človek ima duhovno moč do mere, v kateri se sooča z izzivom biti živ. Živ si, ko se rodiš in, ko ljubiš, poje Ceca. Kako živa si ti? Kako rad imaš svoje preobrazbe/rojstva in koliko ljubezni preneseš? Človeški ego ni neumen. Ne reče nam naravnost, da je ljubezen slaba, ampak v našem nezavednem spletkari. Vzbuja nam strah pred situacijami in možnostmi, v katerih lahko pridemo do še več ljubezni. Ta je vedno na koncu strahu.

Par dni me je bolel vrat do občutka paralize v smeri proti lopatici, dokler nisem dojela, da me je strah. Točneje, dokler nisem preobrazila (večine?) strahu, ki je tičal v njem. Vse v skladu z mojo novo delavnico Metavizija vstajenja, ki jo z udeleženci prve skupine delam tudi jaz. Bistvo delavnice, ki je razumevanje nove Svetlobe in proces prizemljevanja svojih sanj, sem sama preskusila že trikrat, vendar se na ključnih postavkah te preobrazbe nisem zadrževala po cel mesec kot zdaj, samo po nekaj dni. Tokrat pa sem v fazi strahov, povezanih z mojimi sanjami, že tretji teden od skupaj štirih. Pomeni, da se med običajnim bivanjem tu in tam zavem kakega svojega strahu in ga preobrazim. Da gre v tej neprijetni reakciji telesa za strah, mi na začetku seveda ni bilo jasno, da je potreben pogovor s telesom, pa je kričal jekleni primež, v katerem mi je vrat skušal sporočiti resnico. Moja resnica pa je nekaj, čemur sem zavezana.

Pozdravljeni, Slovenke in Slovenci!

Morda ste član(ica) Odbora za rešitev Save Dolinke, ki jih je v Sloveniji že preko 1500 ali pa ste preko medijev seznanjeni o boju za ta, z Odlokom blejskih svetnikov dosedaj zaščiten košček neokrnjene narave v okol'šni raja...

Mednarodna recenzija, ki jo je po naročilu Savskih elektrarn izvedla avstrijska družba VERBUNDPLAN je nedvomno potrdila ugotovitve "neukih" domačinov in okoljevarstvenikov, da je erozija bregov Save Dolinke predvsem v območju, predvidenem za potopitev in tudi dolvodno, nedvomno posledica obratovanja ELEKTRARNE HE MOSTE.

To je glavni razvojno-okoljevarstveni nujni razlog za izpeljavo projekta obnove in doinstalacije HE Moste in s tem potopitve 40 ha dela Save Dolinke z načrtovanim novo zgrajenim akumulacijskim jezerom.

V tem delu je z lokalnim odlokom občine Bled zaščiten naravni spomenik, povirja in mokrišča ter redke zaščitene rastline v B'rjeh. To področje je bilo po vseh strokovnih kriterijih uvrščeno v Naturo 2000 in zadnji dan izbrisano na podlagi "političnih" kriterijev.

Slovenski glasbenik in ustanovitelj mednarodne fundacije Beli golob Gianni Rijavec se je nedavno vrnil s tridnevnega obiska v Makedoniji, kjer je odprl podružnico Belega goloba. Predsednica makedonskega oddelka fundacije Beli golob je postala bivša makedonska manekenka in fotomodel Iva Zendelska. Kot so sporočili iz promocijske skupine Beli golob, je makedonska podružnica prvi korak na poti odpiranja fundacij po vsem svetu.

Novinarske konference ob odprtju sta se med drugimi udeležila tudi makedonski minister za kulturo Blagoje Stefanovski in veleposlanik Republike Slovenije v Makedoniji Marjan Šiftar. Glasbenika je sprejel tudi poglavar makedonske pravoslavne cerkve gospod Stefan, ki je glasbeniku in Belemu golobu izrekel podporo. Gianni Rijavec je postal tudi član fundacije Matere Tereze, ki ima sedež v Skopju.Fundacija Beli golob v obliki enkratne pomoči ali štipendij pomaga otrokom žrtvam vojn, nadarjenim otrokom, ki nimajo materialnih možnosti za razvoj, in vsem ostalim prizadetim otrokom. Beli golob deluje po načelu neposredne pomoči določenemu otroku z znanim imenom in priimkom, brez številnih posrednikov.

Zaščitni znak fundacije je beli golob iz porcelana, delo umetnika Iva Kosovca. Rijavec je goloba že podaril poglavarju rimokatoliške cerkve papežu Janezu Pavlu II in vodji tibetanskih budistov dalajlami. Oba sta tako postala ambasadorja miru.

Več o projektu Beli golob, ki širi idejo o miru v svetu, na spletni strani www.toast2peace.com.

vir: www.dnevnik.si

Ni je težave, ki je ne bi premagalo zadosti ljubezni,
ni je bolezni, ki je ne bi ozdravilo zadosti ljubezni;
ni jih vrat, ki jih zadosti ljubezni ne bi odprlo;
ni ga zaliva, čez katerega ne bi zadosti ljubezni zgradilo most;
ni ga zidu, ki ga zadosti ljubezni ne bi zrušilo;
ni ga greha, ki ga zadosti ljubezni ne bi odkupilo….

Ni pomembno,
kako globoko je zakoreninjena težava,
kako ničevi so izgledi,
kako zapletena je zmešnjava,
kako velika je napaka.
S pomočjo zadostnega udejanjanja ljubezni
bo vse to izginilo.
Če si le sposoben dovolj ljubiti,
boš najsrečnejše in najmogočnejše bitje na svetu.

Kate Douglas Wiggin

iz knjige: Kurja juhica za ozdravelo dušo
Jack Canfield
Mark Victor Hansen
Patty Aubery
Nancy Mitchell

Bernarda Pavko Prava:
Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem IV./V. (1. del)

Jem sir in kupila si bom rum kokos kroglice, sem se odločila. V trgovini je bila res samo še ena okrogla škatla, na vrhu je bila pokonci postavljena, tako da jo nisem mogla spregledati. Edina, zadnja, zame. Ni jo več. Na mojih poljih se je zamenjal letni čas. Nisem se zavedla, da se že tri tedne nisem sprehajala.

Mislim si, da lahko bolezen izzivam s hrano. Verjeti želim v mir, ki bo trajal nekaj časa, vendar se ne želim hecat, Bog. Ne želim se nerazumno obnašati, pa kljub temu se.

Energije enosti in ljubezni Boga, za podporo prosim. Ne za vodenje, ker ga ne potrebujem, vem kaj imam početi. Za notranjo moč prosim. Pomagajte mi uporabiti svoje mir, zaupanje in moč, da ne bom počela neumnosti. Ne izbiram neumnosti, ne več.

Nikola Petrovič, Viva, december 2003

Pekoč plod kajenske paprike uporabljajo v zdravstvene namene že stoletja kot sredstvo za odpravljanje težav s prebavo, ožiljem, živčevjem in kostmi. V tradicionalni medicini še vedno velja kot sredstvo za krepitev cirkulacije. Kot dodatek kremam v tradicionalni in sodobni medicini deluje proti bolečinam ob revmi in artritisu.

Ime kajenski poper (Cayenne pepper) je povezano z reko Cayenne v Francoski Gvajani, drugi del imena, poper, pa se je začimbe nekako oprijel, čeprav nima nič skupnega s poprovci. Pridobivajo ga iz kajenske paprike, ki izvira iz Južne Amerike in je sorodna vsem vrstam paprike in drugim razhudnikom. Za zdravje sta najbolj koristni vrsti Capsicum annum in Capsicum frutescens. Bolj ko so paprike pekoče, učinkovitejše so.

V Mariboru nas je le majhna peščica ljudi, ki je začela razvijati novo ekološko gibanje, ki pa za razliko od reformističnega okoljevarstvenega gibanja ni le pragmatično, kratkoročno in družbeno gibanje z namenom zaustaviti jedrsko energijo ali očistiti onesnažene vode. Njen prvotni cilj je bil postaviti pod vprašaj konvencionalne modele razmišljanja v modernem Zahodu in ponuditi alternativno možnost.

Kajti v tem projektu gre dejansko za pravice narave. Nekdanja "družbena pogodba" političnih mislecev naj se umakne "naravni pogodbi", po kateri bi celotno vesolje postalo pravni subjekt: nič več ni potrebno v prvi vrsti varovati človeka, ki je središče vesolja pred samim seboj, ampak moramo pred človekom varovati KOZMOS kot tak. Ekosistem "biosfera" je potem takem podeljena notranja vrednost, ki precej presega vrednost človeške vrste, ki je v celoti gledano nemalo škodljivo.

Prijateljstvo je največje in najdragocenejše darilo, je smisel vseh daril, ki si jih ljudje dajejo drug drugemu. Če je tvoje darilo znak prijateljstva, ga boš morda zavil v živobarven papir in povezal s pisanimi trakovi. Prijateljstvo pa izpusti na prostost, kot metulja, ki z lahkotnimi krili leta od srca do srca. Če zapreš metulja v škatlico, ne bo več mogel letati. Če prijateljstvo zaviješ v papir, se bo zadušilo.

Prijateljstvo je svobodno, spontano in brez skritih nagibov. Če kupiš darilo zato, da bi si pridobil ali podredil kakšnega človeka, bo prijateljstvo umrlo. Če se darila spremenijo v trgovanje in medsebojno obveznost, je prijateljstva konec. Darilo kot izraz prijateljstva ni nikoli veliko in nikoli težko. Ne obremenjuje, saj ga nosijo tokovi naklonjenosti, ki se prelivajo od srca do srca brez vsakršnega namena. Darila lahko zaviješ in povežeš z vrvico, toda prijateljstva nikoli.

Prijateljstvo:
v tvojem srcu živijo ljudje, ki so tu doma,
in bodo bivali tu, četudi bodo umrli.

Kdor odklanja prijateljstvo, živi v deželi brez rož.


Phil Bosmans
Rad te imaM

V Starigrajskem zalivu na otoku Hvaru so v ponedeljek morsko dno začeli pokrivati s folijo, da bi preprečili širjenje zloglasne alge Caulerpa taxifolia. Akcijo organizirajo potapljaška zveza Bios in podjetje Profectus splitskega zasebnika Vicencija Blagajiča, pomagajo jim prostovoljni potapljači, odzvali pa so se tudi hrvaški minister za morje, turizem, promet in razvoj Božidar Kalmeta ter košarkar Dino Radja.

Alga ubijalka, ki uničuje rastlinski in podmorski svet, je mutant tropske alge (Caulerpa taxifolia; Alga Monaco), registrirana pa je bila leta 1984 v Monaku, na Hrvaškem pa pri Malinski in kasneje na drugih območjih.

S folijo so prvi dan pokrili 80 kvadratnih metrov morskega dna v Vali Ferandini pri hotelu Helios v Starem Gradu. Tu se je alga, ki uničuje ves živalski in rastlinski svet, čeprav ni nevarna za ljudi, pojavila že leta 1994. Danes je razširjena na več kot 50 hektarjih, edini učinkoviti način za njeno uničenje pa je bodisi ruvanje ali pokrivanje s folijo. Potapljači Biosa se že od leta 1995 trudijo, da bi z manjšimi posegi vsaj delno preprečili njeno širjenje, vendar je bilo, kot je opozoril predsednik Biosa Anton Malager, malo storjenega organizirano in na širših območjih.

Moj dragi del mene
sedaj stojim pred teboj,
taka , kot sem,
prestrašena , trepetajoča, gola
a vendar sem končno prišla k tebi.

V meni vse vre,
globoko v sebi kričim , jočem , prosim;
a usta so nema
zakaj , o le zakaj sem te zapustila ,
zakaj , le zakaj , sem te tolikokrat zatajila ,
zakaj , le zakaj sem nate čisto pozabila
in zakaj sem te tolikokrat obsojala in krivila?

O, moj ljubljeni ranjeni otrok
oprosti mi , prosim oprosti mi ,
da sem te , da sem se premalo ljubila..

In otrok , zavrženi del mene
je stopil k meni
me dvignil in mi obrisal solze ,
ter dejal:
RAD TE IMAM...

ARELENA

Budistični jogi Milarepa je povprašal pastirje, ko se je po nekaj letih vrnil v rojstni kraj: »Kako se imenuje tista hiša in kdo je njen lastnik?« Eden od pastirjev mu je odgovoril: »Ta hiša se imenuje Štirje stolpi in Osem gred. Njen lastnik je sedaj duh.« (iz knjige Milarepa) Preden je bil napisan članek, sem imel na temo zmajevih črt pogovor z enim od slovenskih učenjakov. V pogovoru mi je namignil, da je za določena tajna znanja ali védenja, ki so bila ustvarjena ali pa se prenašajo v različnih združbah bolje, da ostanejo prikrita za širšo javnost. S tem znanjem naj imajo stik le tisti ljudje, ki so posvečeni ali uvedeni v skrivnost. Skozi splet dogodkov, ki mi jih prinaša življenje, sem o tem tudi sam veliko razmišljal. Ali kaj odkriti? Koliko odkriti? Komu odkriti? Ob tej témi ali v temi, se znajde vsak iskalec poti resnice. Ne more se je izogniti! Tudi pri meni se je začelo to tehtanje. Kaj je potrebno povedati ljudem? Vseeno je prišel dan, ko je prevladalo spoznanje, da je potrebno z resnico na dan. Ne glede na to ali se bodo s tem seznanili neuki in neposvečeni. In ne glede na to ali bodo nekateri izrabili te informacije. Četudi je bilo to znanje očitno v preteklosti že izrabljeno. Končna odločitev je padla v času hladne pustne sobote, ob skakanju kurentov. Ko sem na polju, kjer bi morali kurenti s svojim plesom ob pokanju bičev preganjat zimo, zagledal bazno postajo za mobitel.

Ko sem danes užival sam v toplem novembrskem dopoldnevu in opazoval ribe v svojem malem ribniku, mi je Konfuzij, moj prijatelj, tako ..mimogrede...navrgel: bk, ma dej mal razmisli.

Sem se zamislil...bi bilo dobro...že zaradi vaje, ker je vaja koristna. Za kaj že? Zagotovo za kaj. Toda, naj razmišljam ali razmislim, mogoče mislim, se zamislim? In o čem ali kom ali na kaj ali kaj ?

Naj razmišljam o bogu, o njegovi neskončni ljubezni, dobroti, vedenju, pravičnosti? Naj mislim, da mi je dal v mojem veku bivanja na zemlji moje telo, mojo svobodno voljo, moj um, mojo zavest, moje strasti, moja čutila, moje občutke....zato, da bi vse te darove zanikal, zavrgel, omalovaževal, da bi mu lahko sledil? Naj mislim, da so bile njegovi nauki napačno zapisani, napačno prenašani iz roda v rod, narobe razumljeni, napačno interpretirani?

Odmik od človeka
je odmik od Boga.
Z odmikom od sebe
se človek ne spozna.

Pojdi v sebe in notri poglej,
razišči vsa čustva, dobra imej.
Slaba odstrani, daleč jih daj,
da se ne vrnejo več nazaj.

Sam si človek in notri je Bog,
notri in zunaj in povsod okrog.
Kam se boš skril, kam boš bežal,
povsod te bo našel, povsod te spoznal.

Torej začni spet ljubiti, vrni se Ti,
poskušaj, premagaj, čeprav še boli.
Prosi za moč, naj Bog ti jo da,
saj veš, da je v tebi in, da jo ima.

Kako dolgo sem te poznal, o Kanada? Sto let? Da, sto let in še več. Danes, ko praznuješ svoj stoti rojstni dan, se žalostim. Zaradi vsega, kar si storila indijanskim ljudstvom po vsej deželi.

Poznal sem te, ko so bili tvoji gozdovi še moji. Takrat, ko so me hranili in mi dajali zavetje. Poznal sem tvoje potoke in reke. V njih so se svetlikale ribe in plesale v sončni luči. In voda je govorila: pridi, poteši si lakoto z mojim bogastvom. Poznal sem te v tvojih vetrovih. Svobodna kot veter, je duša nekoč lahko potovala prek tvoje domače zemlje.

Po dolgih stoletjih, odkar so prišli beli ljudje, te prostosti ni več. Odšla je. Kakor losos, ki na potovanju k morju skrivnostno izgine. Tuje, čudne navade belcev so me težile, da sem omagal.

Če sem se boril, da bi obvaroval svojo deželo in dom, so mi rekli divjak. Če nisem hotel sprejeti in razumeti življenje belcev, so mi rekli, da sem len. Vzeli so mi pravico, ko sem skušal voditi svoje ljudstvo.

Tvoje zgodovinske knjige molčijo o življenju mojega ljudstva. Za zgodovino Kanade smo bili Indijanci enakovredni bizonom v preriji. V gledaliških igrah in filmih si me osmešila in če sem pil tvojo žgano pijačo, sem bil pijan – močno pijan. In sem pozabil.

O Kanada, kako naj vendar praznujem s teboj tvoj stoti jubilej? Naj se ti zahvalim za rezervate, ki so mi ostali od nekdanjih gozdov? Za ribje konzerve iz rek? Za izgubo ponosa in avtoritete, celo lastnemu ljudstvu nasproti? Naj se ti zahvalim zato, ker sem izgubil voljo, da bi se branil? O, bog v nebesih, vrni mi pogum starega poglavarja.

Dan George
poglavar Indijancev Salish in častni poglavar Indijancev Suquamish, je govoril v Vancouvru leta 1967 ob praznovanju stoletnice Kanade.


Prijateljstvo z zemljo
Pot Indijancev
Kathe Recheis in Georg Bydlinski
poslovenil Ivan Sernec

V neki vasi so na sredi vasi imeli veliko lipo.
Vaščani so se poznali med sabo in si pomagali, potem pa je kar naenkrat vse napadla njim neznana bolezen.

Simptomi te bolezni so bili razdražljivost, jeza, prerekanje brez pravega razloga in prišlo je celo do nekaj pretepov med vaščani.

Nekateri so od tega celo zboleli in nekateri tudi umrli.

Potem se je pa zgodila neka nenavadna stvar.

Na lipo sredi vasi je vsak dan priletel nek slavček prav posebne sorte.

Njegovo petje je bilo tako milozvočno, tako jasno in tako glasno,
da so mu vsi vaščani prisluhnili in začeli postajati dobre volje,
bolni so pričeli ozdravljati in vse je pričelo biti nekako tako kot je bilo nekoč.

Zdelo se je celo, da ta slavček prav posebne sorte razume tudi človeško govorico,
saj se je celo odzval in priletel na kako okensko polico in še posebej lepo zapel, če ga je kdo poklical.