Mateja Keber

Članek o Indigo otrocih sem začela s svojo lastno izkušnjo druženja z njimi.Tako namreč razumem življenje. Vse napisane besede in vsa predavanja, tečaji in delavnice in pripovedovanje drugih o tem, kaj res pomaga in kako res pomaga, so zame samo informacije, ki mi lahko služijo, ko izkušam življenje ali pa tudi ne. Vse skupaj pa je merljivo samo po tem, kako kvalitetno živim vsak trenutek svojega življenja (in, seveda, tudi kvalieteto življenja vsak razume po svoje). Zato vam vse napisano tudi jaz ponujam kot informacijo o moji izkušnji, ki vam je lahko v pomoč in razumevanje, če boste tako izbrali.

Drugi viri informacij

Poleg moje izkušnje, dodajam še izkušnje tistih, ki se že vrsto let intenzivno ukvarjajo z opazovanjem lastnosti Indigo otrok. V knjigi "The Indigo Children (The new kids have arrived)" sta Lee Carroll in Jan Tober, v sodelovanju s Kryonom, združila osebne izkušnje, izjave strokovnjakov (psihologov, sociologov, učiteljev, zdravnikov,...), izkušnje staršev in pripovedi otrok. Prav tako pa sta tudi pojasnila, zakaj se ti otroci imenujejo "Indigo". L. 1982 je Nancy Ann Tappe napisala knjigo Understanding Your Life Through Color, kjer je prvič omenjeno značilno vedenje teh otrok. Avtorica klasificira ljudi (po skupnih vedenjskih vzorcih) glede na življenjsko barvo, ki jo človek sije. Že v tistem času je opazila, da se je med otroki pojavila nova, temno modra barva, ki je prinesla tudi nove, značilne vzorce vedenja otrok. Vsakršno razlikovanje ljudi skozi zgodovino človeštva nosi s seboj vsaj nekaj rasizma in "nadvrste", pa je opredelitev skupnih lastnosti in značilnih oblik vedenja glede na življenjsko barvo, še najbližje spoštovanju vseh (in, seveda, Indigo otroci so dobro poskrbeli tudi za to, saj se rojevajo na vseh koncih sveta, torej v različnih kulturah, veroizpovedih in z različno barvo kože).

"Čebelji nektar je dober za vse, enako sladek tako kralju kot revežu! In ne samo da je dober po okusu, ampak je koristen tudi zdravju; osladi naša usta, zdravi nam rane in celi notranje bolečine." je rekel sv. Ambrozij

Malo zgodovine

Skoraj vse stare knjige in verski spisi omenjajo med in mu pripisujejo "božanske" lastnosti, vključujoč sumerske zapise, Vede, Koran, Talmud, Biblijo, svete knjige Kitajske in Perzije, zapise o medu pa najdemo tudi pri očetu medicine, Hipokratu, ki je med uporabljal kot zdravilo za široko paleto bolezni.

Najstarejša sled o nabiralcih medu vodi k 10.000 let stari sliki na steni neke španske pečine. Egipčanski hieroglifi izpred 3.000 let govorijo o tem da so tedanji "slaščičarji" uporabljali med za vsakdanje sladilo, mešali so ga z raznim sadjem, orehi, travami in začimbami, uporabljali za kruh, testenine in pecivo. V 12.stol.pr.n.št. je Ramzes III ponudil Hapiju, bogu Nila kot žrtev 15 ton medu. Ta daritev naj bi bila po mnenju nekaterih izjemna, pa vendar dokazi kažejo, da je bil v tistem času med del vsakega gospodinjstva. Med je bil glavno sladilo od antike do poznega srednjega veka, Galci pa so bili tisti, ki so si prvi omislili tudi medico, ki je morda ravno tisti iskani čudežni napitek, skrivnost Asterixove moči! Tako je bilo nekje do časov renesanse, ko je sladkor začel prevzemati glavno vlogo med evropskimi sladili.

V neki vasi, nekje na deželi, je živel star, moder mož. Dočakal je devetdeset let in je bil videti zadovoljen in srečen. Tedaj mu nekdo reče:

»Lepo življenje imaš, tako dolgo življenje.«

Starec krepko potegne iz pipe in odvrne:

»Saj živiš samo en dan.«

To ga je naučilo življenje.

Živiš samo en dan: danes!

Tebi

(moj) Poljub ni dotik
(tvojih) ustnic, ki ljubijo.
Pač je dotik (moje) Duše,
ki se predaja milovanju srca (tvojega).
In se poraja iz (tvojega) duha,
ki pije na (mojem) izvoru moči.
A (tvoj) izvor moči je skrit
v senci Duše (moje).
In ljubezni (najine)
katera večno počiva
v zenici, ki nas zmeraj gleda,
a videti se ne da!

AOV
Učitelj Omniaglifa

več o naših dejavnostih si oglejte na naši spletni strani: www.omniaglif.com

Molitev je ponovna povezava stika s Bogom. Je prošnja in najbolj resničen vstop v realnost duhovnega božanskega sveta. Moliti v duhu pomeni pustiti, da nas Bog ljubi in vodi skozi labirint življenja. Molitev je, kot da bi postavili cev proti nebu in skozi njo komunicirali z drugim svetom. Molitev ima v sebi kodiran večni princip. Princip vsake molitve je, da samo molitev, ki tebe menja, menja drugo osebo in s tem ves svet. Molitev, ki tebe menja, te poveže z Bogom, z najvišjo Inteligenco in to je prava molitev. Tako skozi tebe, človek, vstopi božanska milost v druge ljudi. Tako tak človek postane zavestni kanal za božansko delovanje.

Molitev je velika moč, ki spreminja tebe in druge ljudi. Moliti moramo znati, kajti skozi molitev Stvarnik vstopa v nas in naš padli svet, v naše življenje. Tako lahko postanemo kanal, preko katerega deluje božanska milost in darovi Svetega Duha.

Vsak od vas lahko spremeni vsakega človeka, če dopustite, da Bog spremeni vas, sicer ne! Najmočnejša molitev za nas za človeka Zahodne kulture je "Oče naš". Dana nam je bila od nebeškega Očeta-Mati-Stvarnika v uporabo po njegovem Sinu Kristusu, graditelju naše nove duše, da nas večni Oče usliši, saj je Jezus Kristus docela poznal njegovo voljo. Sama molitev vsebuje sedem (7) prošenj očenaša (Oče naše duše), v katerih so zaobsežene vse naše duhovne in posvetne potrebe. Sam Odrešenik pa je izrecno naročil z velikim poudarkom - naj v molitvi vztrajamo. "Vedno je potrebno moliti brez naveličanosti." Ni nas naučil kakih drugih prošenj, ampak samo tiste, ki naj bi jih pogosto, zbrano in z vsem srcem ponavljali, kajti, kot je rečeno, je v njih zaobseženo vse, kar je po božanski volji in kar potrebujemo.

Trditev, da sadje in zelenjava nista tako hranljiva kot pred 20 leti, je le mit. Strokovnjaki iz Avstralije in Nove Zelandije so želeli preveriti trditve, da je rezultat sodobnih metod v kmetijstvu tudi pomanjkanje pomembnih mineralov v sadju in zelenjavi.

Strokovnjaki so preverili vrednost šestih za človekovo zdravje potrebnih mineralov v 40 različnih vrstah sadja in zelenjave, pri tem pa niso zaznali padca njihove vrednosti v primerjavi z rezultati pred 20 leti. Kot je dejala statističarka Judy Cunningham, se je povprečna vrednost kalija, natrija, magnezija in kalcija celo malo povečala, povprečna vrednost železa in cinka pa rahlo padla. Največje spremembe so sicer strokovnjaki ugotovili pri sladki koruzi, kjer se je vrednost železa, kalija in kalcija prepolovila, vrednost magnezija pa podvojila.

Neznane leteče predmete videvam nekaj let in imel sem kontakte z izvenzemeljskimi bitji. Imam 42 let, tehnično (vojni pilot reaktivnih letal in kontrolor letov), ekonomsko (magisterij) in menedžersko izobrazbo (upravitelj letališča). Od šestega leta dalje imam raznovrstne duhovne izkušnje, ki dobivajo vse jasnejšo obliko in smisel.

Med mnogimi fenomeni, ki so se manifestirali v zadnjih dveh letih, na primer, ko sem dobil sporočilo o tridimenzionalni naravi časa (glej quanthomme.free.fr, www.onnouscachetout.com) ko je NLP lebdel nad mojo hišo in »napovedal« svojo prisotnost s strašnim ropotom, in takrat, ko je enormno veliko trikotno plovilo preletelo mojo hišo, ob moji selitvi, in za tem zračna bitka luči, ki je trajala 25 minut, in prav tako več pojavljanj nebesnih luči in etrskih bitij v moji hiši, in končno, potem ko sem se naučil, kako se lahko mentalno projiciram na nek kraj v prisotnosti dobronamernih nezemljanov, sem prejel sledeče sporočilo od njihove hierarhije.

Jean Ederman

Igor Kononenko

Rudolf Steiner (1861-1925) Avstrijski filozof in znanstvenik, ustanovitelj antropozofskega gibanja.

Rodil se je v Kraljevcu (severno od Zagreba). Bil je jasnoviden in je že v otroških letih presenečal okolico s svojimi videnji duhovnega sveta. Na Dunaju je študiral fiziko, kemijo, matematiko in naravoslovje. Doktoriral je iz filozofije z disertacijo »Resnica in znanost«. S pomočjo jasnovidnosti je začel povezovati uradno znanost z duhovno znanostjo. Nekaj časa je bil član teozofskega društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo, leta 1913 pa Goetheanum, šolo duhovne znanosti, v Dornachu v Švici. Antropozofija pomeni »znanje, pridobljeno skozi višji jaz človeka« (anthropos – človek; sofia – modrost). Leta 1919 je ustanovil prvo waldorfsko šolo v Stuttgartu (ime nosi po tovarni Waldorf-Astoria, kjer so bili zaposleni starši prve generacije otrok).

Steiner je učil, da je duhovni svet dosegljiv ustrezno razvitemu umu. Duhovna kapaciteta človeka je bila dolgo zastrta zaradi prevelikega posvečanja materializmu. Ponovno jo lahko zbudimo s pomočjo meditacije in koncentracije. Duhovna znanost antropozofije se dotika praktično vseh vidikov človekovega življenja, najbolj pa se je udejanjila skozi gibanje preko 100 waldorfskih šol v Evropi in ZDA, v antropozofski pedagogiki za zdravljenje duševno prizadetih, kot tudi preko biodinamičnega ekološkega kmetijstva, ki je danes razširjeno po celem svetu. Steiner je vztrajal, da moramo tudi duhovne vidike realnosti sistematično in znanstveno preučevati, seveda pa pri tem uporabljati tudi notranji uvid. Med drugim je govoril tudi o antimateriji, ki jo je uradna znanost potrdila kakih 50 let kasneje.

GOSPOD, ne pritožujem se, da še nimamo električne napeljave, zahvaljujem pa se ti za zvezde in srebrno luno.

Ne pritožujem se, da ne morem v opero, zahvaljujem pa se ti za koncert, ki mi ga prirejajo ptički na drevju.

Ne pritožujem se, da nimamo napeljanega vodovoda, zahvaljujem pa se ti za potoček blizu vasi in za monsunsko deževje, kadar pride.

Ne pritožujem se, da pri nas ni raznih spomenikov, zahvaljujem pa se ti za metulja, ki se poigrava s cvetlicami v gozdu.

Ne tožim, da tukaj ni telefona, zahvaljujem pa se ti, da smem za svoje prijatelje od daleč moliti.

Ne pritožujem se, da pri nas ni velikih filozofov, zahvaljujem pa se ti, da poznam tebe in da si mi dal vero.

Ne pritožujem se, da v vasi nimamo gostilne, zahvaljujem pa se ti, da so moji vaščani gostoljubni ljudje.

Ne pritožujem se, da smo revni in neizobraženi, zahvaljujem se ti pa, da nas bogatiš in učiš
LJUBITI in SPOŠTOVATI.


ARELENA.

Poznamo več vrst aromatične rastline z imenom meta: najbolj znana je črna ali poprova meta, ki diši po menti in popru. Znana je vrtna meta in njen osvežilen okus spominja na kumino. Kodrasta meta ima kodraste liste, sicer pa enak okus kot vrtna meta. Divja meta raste v vlažni zemlji in je manj aromatična.

Poprova meta raste v nasadih. Nabiramo liste, v juliju in avgustu. Pomaga pri želodčnih in črevesnih težavah s slabostjo in bruhanjem, napenjanju in krčih, pospešuje izločanje in nastajanje žolča v jetrih.

Poprova meta dviga samozavest, krepi voljo in zvišuje koncentracijo, ostri percepcijo ter sposobnost jasnega razmišljanja. Učinkovito pomaga pri glavobolu in migreni in tudi pri zobobolu in slabem zadahu. Pomaga pri pikih insektov in pri srbenju kože. Primerna je za savne. Učinkovita je pri močnem prehladu, uravnava potenje in izločanje sluzi, deluje antiseptično, spodbuja menstruacijo in blaži bolečine. Pomaga pri utrujenosti, vremenski občutljivosti, astmi, bronhitisu, revmi, bolečinah v mišicah in sklepih.

Kengurujem v Avstraliji grozi izumrtje, če njihovega pobijanja ne bodo prepovedali z zakonom, je opozorila avstralska organizacija za zaščito živali. Kengurujem, ki so največja avstralska turistična zanimivost, grozi namreč popolno iztrebljanje, ker jih lovci pobijajo hitreje, kot se lahko razmnožujejo, je opozoril predsednik Avstralskega združenja za zaščito divjih živali Pat O'Brian.

Meni tudi, da čez deset let ne bo več rdečih kengurujev, če ne bo takoj ustavljeno njihovo pobijanje. Ob tem je od leta 2002 zaradi lakote, ki jo je povzročila največja suša v zgodovini avstralske celine, poginilo kakih 25 milijonov kengurujev. V Avstraliji sicer še vedno živi kar okoli 80 milijonov teh sesalcev ali štirikrat več kot ljudi.

vir: www.dnevnik.si

za mala semena
ne potrebujem sadilne palice
pokleknem
z golimi prsti
naredim luknje
se nežno dotikam semen
čeznje pogladim zemljo
da bi se
spominjala name

v vseh drobnih gubah prstov
v gubasti koži
pod toplimi nohti
tiči temna zemlja
roke so postale eno z zemljo
in z njimi tudi jaz

ledeno bistra voda
šepetajočega potoka
se dotakne prstov
odplakne zemljo
jo vrne svojemu kraljestvu
na rokah je voda
postale so eno s potokom
in z njimi tudi jaz

Mateja Keber

V prejšnjem delu sem svoj članek začela z uvodom, da je življenje podprlo moj namen, da se spoznam z novo energijo in razumem, kaj prinaša. Kadar se mi takole kaj lahkotno zapiše, se, govorim iz izkušenj, lahko kar pripravim na novo poglavje v življenju, ki me neprestano spominja, koliko izrečenega namena nameravam "shoditi" v življenju. V tem primeru mi je, zelo kmalu, pod nos pomolilo vse tisto, česar ne poznam in ne razumem. Postavilo je pred mano izbiro, ki sem jo precej lahkotno obelodanila javnosti. Samo toliko, da me spomni, da vedno lahko ponovno izberem. Samo toliko, da sem za nekaj časa odložila pisanje tega članka in se iskreno vprašala, če to res želim (kljub zavedanju, da ne razumem vsega, kljub dejstvu, da se zopet postavljam "ven" in kljub temu, da izpostavljam sebe in hči, ki sva tako ali tako že precej izpostavljeni in nekako kaževa, kako "naj bi se otrok ne vzgajalo").

Morda se bo izkazalo, da v resnici ne razumem, kaj prinašajo otroci nove dobe. In to je dober začetek. Morda se izkaže, da sem napovedala prihodnost in s tem olajšala prehod mnogim in tudi to je dober začetek. Izbrala sem svojo lastno pot, kako se nameravam imeti v novem tisočletju z novimi energijami, ki so mi na voljo. Kar pomeni, da je vse, kar je tu zapisano moja realnost, ki ni nujno, da je tudi vaša.

Torej, malo manj lahkotno, vendar precej bolj z zavedanjem, ponovno izbiram isti namen.

Tvoja hvaležnost,
je tvoja nema molitev,
vseh tvojih molitev,

Tvoja hvaležnost,
je tvoja božanska izpolnitev,
vseh tvojih izpolnitev,

Tvoja hvaležnost,
je tvoja neslišna afirmacija
vseh tvojih afirmacij,

Tvoja hvaležnost,
je tvoja notranja luč,
vseh tvojih luči,

Tvoja hvaležnost,
je tvoja sveta beseda,
vseh tvojih svetih besed,

Na splošno velja pravilo, da nabiramo korenine in korenike le jeseni ali zgodaj spomladi, celo rastlino tedaj, ko začne cveteti, cvete, ko se začno odpirati, liste pa, ko so najlepše razviti.

Rastlin ne nabirajmo ob sončni pripeki ali ko so te še mokre od dežja ali rose, ampak počakajmo, da se rosa ali deževnica posuši. Najbolj primerne za nabiranje so dopoldanske ure, ko še ni sončne pripeke ali pa popoldne, ko sonce že izgublja svojo moč.

Vedno nabirajmo le tiste rastline, ki jih dobro poznamo. Nikoli jih ne nabirajmo brez reda in nikoli jih ne mešajmo med sabo. Nabirajmo vsako rastlino posebej in vsako rastlino posebej doma tudi posušimo. Če nabiramo več različnih rastlinskih delov, jih ločujmo sproti – korenine npr. dajajmo v posebno posodo, da ostalih delov rastline ne zamažemo s prstjo.

Nabranih zelišč ne tlačimo, ker se zmečkajo in, če so stlačeni, se radi vnamejo, segrejejo in pokvarijo. Ko pridemo domov, nabrana zelišča takoj preberemo, očistimo in damo sušit.

Ne nabirajmo rastlin, ki so že redke ali pa celo zaščitene. Vedno imejmo pred očmi, da s pretiranim nabiranjem uničujemo naše rastlinstvo.

Kopeli so:

mrzle od 10 do 20 stopinj Celzija
hladne od 20 do 28 stopinj Celzija
mlačne od 28 do 34 stopinj Celzija
tople od 34 do 40 stopinj Celzija
vroče od 40 do 45 stopinj Celzija

Aromatične, dišavne kopeli si pripravimo iz zdravilnih zelišč, ki prijetno dišijo: kolmež, meta, kamilica, žajbelj, smrekove vejice, seneni drobir, limona…

Zorica Falež

Ko izrečemo misel "Mati narava", se niti ne zavedamo njenega resničnega pomena. Če bi ji znali prisluhniti, če bi znali živeti v sožitju z naravo in izrabiti tisto, kar nam velikodušno ponuja, bi nemara v nas zasijala hvaležnost in bi se porodila želja, ohraniti jo.

Ko pride pomlad in se ozrem okrog sebe, me vedno znova presune lepota barv in vonjav, ki nam jih podarja naša mati. Nato se odpravim na travnik, si naberem zeli in si pripravim poparek. Sedim pri oknu, počasi srebam čaj in opazujem, kako sonce ugaša skozi veje španskega bezga. Čutim harmonijo v sebi.

Med zelišči, ki jih uporabljam, si je posebno mesto v mojem srcu pridobila melisa.

MELISA je 70 cm visoka, močno razraščena rastlina. Listi so na robovih narezani in nekoliko dlakavi, nahajajo pa se na dolgih pecljih. Cvete julija in avgusta. Vsa rastlina ima nežen, prijeten vonj po limoni.

Domovina melise so sredozemske pokrajine. Gojiti so jo začeli Arabci v Španiji, odkoder so jo samostani razširili po srednji Evropi. Celo Karel Veliki se je zavzel zanjo. Danes jo gojijo po vrtovih, raste pa tudi v naravi, na suhih, sončnih legah.

Prevedel:
dr. France Susman

Torek, 23, september 1997

Jaz bi bila lahko ostala - toda vse bi bilo veliko težavnejše. Da, res je, bila sem noseča. Znašla sem se na tej odločilni točki, ko sem morata izbirati. Že sem bila čutila to novo notranjo moč, novo luč na obzorju - ampak tudi veliko nevarnost. Nevarnost za svoje otroke, nevarnost za zakon z Dodijem z vsemi problemi, z vsemi sedaj še bolj spornimi javnimi razpravami. Preveč zunanjih sil, preveč skrajnosti bi morebiti najino povezavo raztrgale. Ne bi nama dovolili, da bi živela najino sanjsko življenje neokrnjeno.

Morda bodo sedaj poslanstvo, za katerega sem prišla, v srcih ljudi nadaljevali.

V najinih urah življenja v dvoje sva se Dodi in jaz pogovarjala tudi o tem, kaj vse bi z nama naredili. Tehtala sva težave in ranljivost najine ljubezni. Jaz, kristjanka, on, musliman - življenje v ljubezni in miru? Ali lahko kdo premeri, kakšen javen izziv bi to bil - kako veliko moči bi bilo, ki bi to motile, smešile ali celo preprečile? In kdo bi moral pod tem trpeti? Moja družina, njegova družina, otroci.

Da, sedaj vidim veliko jasneje: vsak človek stoji sredi boja med močjo in srcem - mrzlo prastaro močjo, ki hoče obdržati stvari kot so vedno bile - in novo močjo ljubezni in srca. Moje bolečine in moje borbe, moj boleč in porušen zakon, moji poizkusi, biti srečna in "tragika" moje smrti: za veliko vas, žene sveta, za vse, ki hočejo hoditi pot srca, naj bo to znamenje - simbol za to, da razumete sami sebe, svoje strasti in hrepenenja.

Slovenska policija vsako leto obravnava številna kazniva ravnanja, katerih žrtve so otroci in mladostniki. Izhajajoč iz mnogih izkušenj in zgodb o nasilju, ki se vsak dan dogaja na ulicah, v šolah in njihovi okolici, so pripravili preventivno akcijo ZBERI POGUM IN POVEJ!, s katero želijo poudariti, da za nasilje ni opravičila.

Biti Indijanec danes, je živ paradoks,
nasprotje samo v sebi.
Čutiti povezanost z zemljo
v asfaltnem svetu.
Biti ponosen, pošten
v ponižujočih življenjskih razmerah.
Izkusiti duhovno bogastvo
v duhovno obubožani deželi.
Biti bratsko povezan
s tako različnimi brati in sestrami.
Strojno izdelane steklene bisere
všiti v stare podedovane vzorce.
Prepevati krščanske pesmi
v plemenskem jeziku.
Nositi angleška imena,
polna starih pomenov.
Biti v posmeh,
če ne napraviš nič smešnega.
Vzbuditi strah neindijanskih otrok,
čeprav srce ne misli na zlo.

Karen Coody Cooper

Besedilo je izšlo leta 1983 v indijanskem časopisu Eagle Wings Press.

iz knjige: Tudi trava ima svojo pesem
Besede Indijancev in naš čas
Kathe Recheis in Georg Bydlinski
poslovenila Jelka in Ivan Sernec

Ženske iz Indije, Bližnjega Vzhoda in severne Afrike uporabljajo kano že tisočletja. Razen za barvanje las, jo uporabljajo tudi za barvanje kože, dlani, podplatov. Kana je rastlinskega porekla in ima mnogo koristnih učinkov, prvi zapisi o njej pa izvirajo iz starega Egipta, kjer o njeni uporabi v kozmetiki pričajo številni napisi na papirusih, ter najdbe v faraonskih grobnicah, kjer so listi kane dodani k proizvodom za olepšavo. Že samo ime kana govori o pomembnosti te rastline v nekdanjih kulturah: hanna je glagol, ki v arabskem jeziku pomeni: postati kraljica.

Uporabljamo jo še danes, ne samo za barvanje, temveč tudi za nego las. Vsakokrat, ko lasje izgubijo sijaj in vitalnnost, jim kana vrne poleg barve tudi elastičnost in jih regenerira. Poleg tega je mnogo manj škodljiva kot umetna barvila, ki jih povečini uporabljamo dandanes.

Da preveč pomembnih stvari ignoriramo, o tem čivkajo že vrabci, ena od teh stvari pa je tudi količina vode, ki jo dnevno popijemo. Človek lahko zdrži brez hrane več tednov, brez vode pa samo nekaj dni.

Voda je nujna za življenje in zastopa več kot 60% naše telesne mase. Vsaka celica, tkivo in organ jo potrebuje za dobro opravljanje svojega dela, pomembna pa je tudi v skoraj vseh življenjskih procesih na tem planetu. Voda je v mišicah, maščobnih celicah, v kosteh, v krvi. V celice prinaša hranilne snovi in kisik, izpira odpadke iz telesa, vlaži tkiva v koži, ustih, očeh in nosu, in pomaga pri vzdrževanju stalne telesne temperature.