Oziram se na puščavo preteklosti,
zrem v oazo prihodnosti.
Tukaj in sedaj sem kraljica.
Z veseljem gledam nazaj nanjo.
O Bog,kako ljubim to bolečino!
Pustošila je...,
da jo izkusim in vzljubim.
Zahvaljujem se,
vsem njim tu in tam čez,
za milost in moč.
Zahvaljujem se,
meni,
za milost in moč.
Prehodila sem jo.
Tu sem.
Na skali.
Kraljica.
V sebi čutim puščavo in oazo.
Črno je enako belemu,
mrzlo je vroče,
bolečina je radost,
žalost je veselje.
Tukaj in sedaj vlada ljubezen,
začetek in konec.
Točka,ki je eno.
Točka,ki je večnost.
Zrem v oazo živobarvnega cvetja,
bujnega zelenja,
bistrih voda.
Vidim njih,svobodne ptice,
ki so mi kazale pot.
Hvala.
Ljubim.
Otresem pesek z obleke in poletim.
To sem jaz.
Tukaj in sedaj.
Kraljica.
To je smrt in rojstvo-eno.
Čutim ga v srcu.
To je vnebohod.
Tu sem.
