Kje si?
Se mi boš oglasil in pokazal? Ne, dobro, potem pa ne. Pa naj bo spet po tvoje. Daj no, prosim, vsaj znak mi pošlji, vsaj nekaj, da bom razumela, zakaj, zakaj, zakaj,….

Sem kot majhen otrok, ki sprašuje in želi vedeti vse, pa čeprav starši ne znajo vedno razložiti na način, ki bi ga otrok razumel in se sprijaznil z razlago. Želim vedeti zakaj se vse to dogaja. Želim vedeti kaj moram delati, kako moram živeti, kam moram iti, kaj narediti. Vodi me prosim o Bog, po poteh, da bom spoznala, da je zame to prav in nujno potrebno. Pokaži mi, ker povedati mi ne moreš, kaj moram narediti, da bo prav. Namigni mi prosim, na kaj naj čakam in kaj lahko naredim sedaj, ta trenutek. Prišepni mi, kdaj naj delujem in kdaj mirujem.

Je pa res, fino sede, če lahko obtožiš, okriviš nekaj ali nekoga, ki ni ti. A ni fajn, ko rečeš...ne, ne..nisem jaz kriv...ego je kriv...jaz sem ja dobra duša, pošten, priden...ampak ta kurba, ta ego, ta me jebe. On je vsega kriv. Halo.

To je beg, beg pred odgovornostjo, beg pred spoznanjem, beg pred samim seboj. Če sem dvoličen, sem dvoličen jaz, če lažem, lažem jaz, če varam, varam jaz, če sem nevoščljiv, sem nevoščljiv jaz, če sem nestrpen, sem nestrpen jaz, če sem pohlepen, sem pohlepen jaz, in to so moje slabe lastnosti, samo moje in jaz in samo jaz bom z delom na sebi te moje slabe lastnosti lahko spremenil in popravil in odpravil.

Dokler tega ne storim, nisem dober, dober kot celota in ne morem reči, da sem sicer kot poba dobra duša, ki ga malček jebe ego. Beg v neko razdvojenost na en pokvarjen ego, na ničevost čustev, na umazane misli, na maloumen um, na gnilost in minljivost telesa in na eno čisto dušo, ki je čisto aut od vsega prej opisanega in s katero se v našem begu pred odgovornostjo takooo radi poistovetimo, je laganje samemu sebi, metanje peska v oči sebi...je jebanje sebe.


en_bk

Kaj nas učijo živali? (1)
Marjetka Jeršek

RIBE

Strmenje v akvarij pomirja živce in možgane - Ribe nas poveževo z našo notranjo tišino - Zdrav kot riba je tisti, ki se v svojem življenju počuti kot riba v vodi - Ribe ponekod veljajo za simbol čustev, predvsem ljubezni - Kitajci verjamejo, da jim prinašajo srečo

Na našem planetu baje živi več kot 25 000 ribjih vrst, ki pa se med seboj zelo razlikujejo, in ne le po barvi ali obliki. Lahko so mesojede ali vegetarijanke, vse pa so izvrstne plavalke.

Nekatere od njih se sicer za krajši čas lahko celo "sprehodijo" po kopnem (tropska sprehajalka, na primer), precej pa jih brez vode ne zdrži niti nekaj minut. Morske lastovke se med plavanjem poženejo v zrak in "poletijo" kar nekaj metrov v daljavo.

Ljubitelji teh vodnih živali si včasih omislijo domači akvarij, v katerem opazujejo način življenja svojih ljubljenk.

Bernarda Pavko Prava

Pot v vstajenje je pot do Boga in je izrazito osebno in globoko iskanje.

Z veliko začetnico napisan Bog je tisti najbolj ljubezniv in dobrohoten bog, ki ne postavlja nobenih pogojev. Ki vsevprek dovoljuje in sprejema in s svojo milostjo in blagoslovi spremlja vse naše korake. Enako odprto in z nasmehom nas gleda, ko smo veseli, vzhičeni in navdihnjeni ali ko jočemo, smo razočarani in obupani.

Bog je z nami, ko dajemo, se odprti smehljamo, delamo in hitimo ali ko zaprti obstanemo v svojem »prav«, smo v vlogi žrtve ali nad drugimi uveljavljamo (kakršnokoli) moč (že mislimo, da imamo).

Blagoslavlja nas, ko smo v svojih viških ali ko se vlečemo po dnu, ko doživljamo svojo Svetlobo ali svoje sence, ko mlaskamo v okusu svoje božanskosti ali vztrajamo v svojih zelo človeških vlogah.

Pomanjkanje razumevanja in iluzije

Predstave o Reikiju spodaj so dejanske in resnične in pripadajo ljudem, katere sem imel priložnost spoznati na internetu in osebno v 8+ letih poučevanja in uporabe Reikija.

Energija Reiki je, po mojem osebnem mnenju in izkušnjah sama po sebi absolutno pozitivna stvar, le naše projekcije nanjo in o njej niso... Ob branju komentarjev spodaj imejte prosim v mislih, da so to le moje izkušnje in pogledi na obravnavano tematiko, in kot taki so ali pa niso pravilni...

Komentarje sem napisal z enim samim namenom: demistifikacija reikija.
Na trenutke so komentarji nekako ostri in sarkastični, pa tudi duhoviti. Upam, da vam bodo te misli približale energijo, imenovano reiki in da jo boste pričeli uporabljati tudi v svojem življenju in družini.

Vsekakor vas vabim, da napisano postavite na precizno tehtnico uma in srca in sami zaključite kaj je res in kaj ni…na podlagi svojih lastnih izkušenj.

Mir ni le nasprotje vojni, ni samo čas med dvema vojnama – mir je nekaj več. Mir je zakon človeškega življenja. Mir je tedaj, če prav ravnamo in če vlada pravičnost v odnosih med ljudmi in v odnosih med ljudstvi.
irokeški pregovor

Svarilo poglavarjem
O poglavarji! Ne nosite srda v srcih in na nikogar se ne hudujte. Ne mislite samo nase, na svojo generacijo. Ne pozabite, da bodo za vami prišle še mnoge generacije, mislite na vnuke in na vse, ki še niso rojeni, katerih obrazi so še zakriti v krilu zemlje.
iz ustave Irokezov

Če tarnam na ves glas, mi gre vedno slabše. S črnimi mislimi prikličem nadse še večjo nesrečo.

Živeti moram danes, kar je bilo je bilo – saj vendar ne morem ničesar spremeniti. Samo lino za obujanje lepih spominov si pustim odprto in nočem si beliti glave s tem, kar bo jutri.

Kaj imam danes?
Zdravje.
Sonce na nebu.
Hrano in pijačo.
Otroka, ki se mi smehlja.
Cvetje, ki mi krasi dom.

Morda iščem srečo
mnogo predaleč.
Podobno je z očali.
Ne vidim jih,
pa na nosu mi tičijo.
Tako blizu!


Ne pozabi na veselje
Phil Bosmans

Zoženo zja v očesu
netopir nevidnih stvari,
uhatost ptice v čudesu
podhranjena v temo leti.

Iz resnic laž na zaslonu
sviloprejkino delo podvoji,
je dodatek svilenemu kokonu -
Homo Faber zlato tele časti.

Nasilje besed obzorje slepi,
je vsiljivost nazorov prevzelo -
nadomestek za izvirnik stvari,
prirejenost za oko odrvenelo.

Zazidano je okno prostora,
stene so zanihale, opijanjen je čas,
trup praznote v odmik zastora,
kamen duše okoli nas.

...o0o...

Dragi bralci, danes smo dosegli milijonti (1.000.000) obisk (klik) na Pozitivkah!

Pred malce več kot pol leta, 16. septembra, smo se veselili ob objavi polmilijontega (500.000) klika, danes, 26. marca, pa z veseljem objavljamo, da so bile Pozitivke obiskane že več kot milijonkrat (1.000.000).

To je za časopis ki objavlja le pozitivne vsebine, novosti, spodbudne članke, razpise za sodelovanje in dogodke, res lepa številka.

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili za zaupanje, spodbudo ter sodelovanje vsem bralcem, obiskovalcem, piscem, prijateljem, sponzorjem, avtorjem, pa tudi sodelavcem v ekipi ustvarjalne skupine Sonce, ki Pozitivke urejajo.

Želimo si, da bi še naprej tako dobro sodelovali in si razsvetljevali trenutke, sledili svojim sanjam ter skoznje prižigali iskrice in zvezde tudi v drugih.

Sonca in ljubezni poln dan!
Uredništvo

V soboto, 6. decembra, sem na terasi opazil metulja, rjavega z rdečimi pikami. Sedel je na ograjo na vrtu in razprostrl krila. Poklical sem ženo, sam pa skočil po fotoaparat. Slikal sem ga, dvakrat. Oba z ženo sva ga opazovala z začudenjem, z občudovanjem. Ko sva se za trenutek spogledala, je kratkomalo izginil.

V nedeljo, 7. decembra ob pol desetih zjutraj, ko sem vstal (če ne bi hodil v službo, ne bi vedel, da sončni vzhod sploh obstaja), sem hotel zapreti spalnično okno. Pol metra od okna, na veji forzicije, sem zagledal siničko, drobceno. Obrnjena je bila k oknu in ni odletela, nasprotno...zapela je...in pela hja..deset sekund zagotovo. Potem je odletela...jaz pa sem stal tam s polnim srcem nečesa čudovitega.

Vsak dan malo pred sedmo zjutraj grem v službo čez kokrški most pri pošti. Tam nekje konec marca, začetek aprila, se moja pot podaljša za nekaj minut. Na mostu se ustavim in s pogledom v kanjon Kokre uživam v poslušanju ptičjega koncerta, ki doni mogočneje in lepše in bolj ubrano kot hm...Pink Floydi?, simfoniki s Sidartho?, Avseniki?...kar je komu ljubo.

Poslušam pesem moje Duše,
odmeva v mojem srcu, kot čudoviti zvon
in kot majhen , nedolžen otrok
tiho,nemo in začudeno,
občutim trepetanje Življenja
in obstrmim;
tako čudežna, veličastna, mogočna in hkrati nežno preprosta
je večno neizpeta pesem Ljubezni,

brez pesnika,
brez not,
brez poslušalca,
brez petja,
brez pesmi
in vendar tišina poje, odzvanja, govori...

Govori mi biserna kapljica rose, v kateri se lesketa Stvarstvo,
govori mi potoček, kamen, šepeta veter, listje, trava,
mehko, nežno, tiho
in vendar je ta veličasten zvok tako močan,
da doseže in preplavi Bistvo VSEGA.

Ozdravitve raka, ki so dale misliti medicini, in pričevanja o ozdravitvah (1. del)

(poslovenil Mitja Fajdiga; jezikovno izboljšala Ivana Petric)

OZDRAVITVE RAKA, KI SO DALE MISLITI MEDICINSKI STROKI
Janet Vitt, diplomirana negovalka iz Sagamora v Ohiu
Judy MacKenney iz Nakomisa na Floridi
Elaine Nussbaum iz West Oranga v New Jerseyu
Marlene MacKenna iz Riversida na Rhode Islandu
Norman Arnold iz Columbie v Južni Karolini
Christine Akbar iz Brooklina v Massachusettsu

PRIČEVANJA O OZDRAVITVAH
Ozdravitev artritisa; napisal Charles Duvall
Ciste na dojkah; napisala Marlene Barrera
Ozdravitev tumorja na možganih; napisala Melissa Hatch
Ozdravitev levkemije; napisal Doug Blampied
Ozdravitev pljučnega raka; zgodbo Elizabeth Masters zapisala Gale Jack
Ozdravitev raka trebušne slinavke; zdravnik si je ozdravil neozdravljivo bolezen
Rak na maternici; napisala Gladys Abeashie
Kronična utrujenost; napisala Lucy Burdo
Crohnova bolezen in Takayasujev arteriitis; napisala Virginia Harper
Hepatitis; napisala Yuke Horio
pričevanje Ozdravitev Crohnove bolezni; zgodbo Mary Nell Bryan je zapisala Donna Reagan
Zakaj sem se oprijel makrobiotike in kako me je rak rešil; napisal Mike Bernatovicz
Zdravnica si je ozdravila ankilozirajoči spondilitis (Behterovo bolezen); napisala Bettina Exeler
Zdravstveno poročilo o ankilozirajočem spondilitisu; napisala Bettina Exeler, dr.med., anestezistka in zdravnica intenzivne nege, Brüderska bolnišnica v Paderbornu, Nemčija
Neozdravljiva Behterova bolezen; napisala Ellen Offermans
Povezanost bolezni s prehrambnimi navadami, kot jo vidi doktor medicine; napisal Szymon Borys, dr. med.

DRUGA PRIČEVANJA O OZDRAVITVAH, SEZNAM VIROV

* * * * *

Ne zgodi se ravno vsak dan, da bi imel priložnost govoriti z osebo, ki se je rodila na svetovni čakri.

In ker sem se v klepet s tako osebo pred časom tudi zapletel, vam danes ponujam prispevek o tem kako življenje vidijo ljudje rojeni na tem območju, in po čem se razlikujejo od nas ostalih svetovljanov.

Tokratna sogovornica je bila Sigridur Klingerberg z Islandije, sestavek, ki je pred vami, pa ima nekako čudno zgodovino, o čemer si lahko preberete na koncu celotnega sestavka.

Sigridur se je rodila in odrasla v posebnem območju sveta, kar pa ne pomeni že tudi, da se tam cedita med in mleko. Nasprotno! V tem predelu tisti čas - pred nekako 31. leti oz. med letoma 1970-1975 niso imeli urejenih niti sanitarij z odplakovanjem. To je bil tudi razlog, da je po selitvi v glavno mesto doživela pravi šok, saj so se življenske razmere tu zelo razlikovale.

Washington (ZDA) - Ogljikov dioksid je največji krivec za globalno onesnaževanje, že več let ugotavljajo strokovnjaki. Sedaj znanstveniki ugotavljajo, da je koncentracija ogljikovega dioksida po svetu bistveno večja, kot je bila v minulih letih. Razlog za to naj bi bila večja uporaba fosilnih goriv.

Po sedanjih podatkih je pred industrijsko ero znašala vsebnost atmosfere približno 280 delov na milijon na m3, minuli petek pa je observatorij Mauna Loa, ki je lociran na vrhu havajskega vulkana, zabeležil koncentracijo kar 379 delov na milijon, pred enim letom pa 376.

Povečanje kar tri dele na milijon v enem letu je za kar 1,8 delov večje od preteklega desetletja.

Strokovnjaki ob tem ugotavljajo, da bo rast koncentracije ogljikovega dioksida po svetu še večja, saj je znano, da Kitajska doživlja ogromno ekonomsko rast, kar velja tudi za Indijo. Pri tem pa ti veliki državi znatno povečujeta potrošnjo fosilnih goriv.

Glede na ugotovitve strokovnjakov je sedaj še bolj jasno, da bi se morali svetovni državniki čimprej domeniti, kako realizirati kiotski sporazum, ki ga, kot je znano, nočejo podpisati ne ZDA in ne Rusija. Če k temu dodamo še Kitajsko in Indijo kot glavna potencialna pospeševalca koncentracij onesnaževanja okolja, je jasno, da bi morali imeti dan okolja vsak dan in ne le enkrat na leto.

več: http://www.ljnovice.com/

Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

Najbolj pomembna veličina je sposobnost izbrati osebno izpolnitev v okoliščinah, kjer drugi izberejo norost, kaos, destrukcijo.

Poskusite si predstavljati svoje življenje pri 90: zdaj poskušate do neke mere analizirati svoje dokaj dolgo, v določenih obdobjih se zdi kar plodno življenje. Toda če bi nekoliko podrobneje premišljevali o svoji preteklosti, bi morda ugotovili, da so jo ves čas krojili drugi, da ste se velikokrat odrekli nadzoru nad svojo usodo samo zato, da bi se lažje vključili v družbo, v otroštvu med vrstnike, družino in sistem nasploh.

Starši nam niso vedno dali tega, kar bi mi potrebovali. Čeprav je morda res tako, jih moramo prenehati obtoževati. Nasprotno, morali bi jim biti hvaležni za to, kar so nam dali zares pozitivnega. Od njih smo smeli tudi jemati. Starši so naše korenine, iz katerih danes živimo. Brez teh korenin bi se naše življenjsko drevo posušilo.

Da bi mogli to, kar so nam dali starši, sprejeti in bi postalo v našem življenju rodovitno, je pomembno, da jih razumemo v njihovi omejenosti in njihovi lastni zgodovini. Če jo razumemo, jih ne bomo obsojali. Starše poglejmo v njihovi vpetosti v lastno družinsko zgodovino. Tisto, česar nam niso dali in s čimer so nas ranili, lahko pustimo pri njih, ne da bi jim to vse življenje očitali.

Kdor vedno krivi starše za svojo usodo in ne mara prevzeti odgovornosti za svoje življenje, ne bo nikdar izoblikoval svoje notranje in zunanje podobe, ne bo nikoli odkril poti, ki ga vodi v življenje.

Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Sveča gori za druge, ne zase. Sveča tudi dogori in je ni več, misel nanjo pa ostane. Lepa misel, saj je služila drugemu s svetlobo.

Človekova dejanja so lahko podobna sveči. Ljudi osrečujemo, če smo svetli, spodbudni in koristni. Obenem bogatimo sebe, dokler ne dogorimo. Kje je konec in kdaj ne vemo. Mnogi čutijo, kot sveča, ko dogoreva njihovo življenje in se jim bliža konec.

Stvari si lahko predstavljamo v simbolih, saj jih tako lažje prikažemo, povemo in razložimo svoje misli drugemu človeku - kot način komunikacije. Sveča pa je lahko tudi simbol za posamezna lepa obdobja v človekovemu življenju. Vsak ima svetle in temne trenutke, lepa in manj lepa obdobja. Ko lepi trenutki ali obdobje minejo, je kot da bi se ugasnil, kot, da nimaš več moči, da bi svetil za druge, saj si sam v temi in te ni nikjer.

Lahko čakaš, da te druge svečke prižgejo, lahko pa jih zaprosiš za malo ognja, malo svetlobe, da dobiš ponovno življenje. Samo malo je potrebno, malo ognja in sveča že gori, saj je tak njen namen. In tako gori, dokler spet ne dogori in že ve za drugič, kaj v tem primeru storiti.

Baje je partnerstvo zveza dveh individuumov preko niti, ki se imenujejo..hm...zaupanje, ljubezen, iskrenost, spoštovanje, zvestoba.....? Če so te niti resnične, potem do njihovega trganja s strani enega ali drugega ne bo prišlo in omejevanje svobode ni potrebno, ker se svoboda ne bo izkoriščala. Če so te niti le iluzija, je iluzija tudi partnerstvo samo in omejevanje svobode ni potrebno, ker se bo svoboda v vsakem primeru izkoriščala.


en_bk

Intervju za časopis Gorenjski Glas
Novinarka: Katja Dolenc
Datum: 2. 3. 2004

S Feng Shuijem vedno polni energije

Starodavna kitajska veda o urejanju bivanjskega prostora prihaja tudi med Gorenjce.
Mirza Terzimehič, slovenski poznavalec Feng Shuija, bo imel v prostorih Gorenjskega Glasa informativno predavanje, ki mu bo sledil seminar. Feng Shui je zelo praktična veda in ni samo za vzhodnjake. Po njegovih načelih živi Evropa že dalj časa.

Sami izberemo srečen ali nesrečen dan, srečen ali nesrečen trenutek, saj smo sami kreatorji svojega življenja. Sami se odločimo, sami razmišljamo in sami delujemo. Pri tem potrebujemo samo božjo pomoč in spodbudo, da zmoremo in delujemo na pravi način. Potrebujemo vodstvo, da se ne izgubimo in da ne izgubljamo dragocenega časa z iskanjem ter zadrževanjem pri nepomembnih stvareh. Saj sami ne vemo, kaj je tisti trenutek, ki se odločamo, najbolj pomembno, če se pa vprašamo, prisluhnemo in ubogamo, pomeni, da zaupamo.

Misli usmerimo v sebe, na sebe in glede sebe, potem nas zunanje okoliščine ne morejo motiti, saj jih ne zaznamo in jim ne dajemo moč. Ne moremo biti pretirano navdušeni, niti pretirano žalostni. Lahko smo le uravnoteženo radostni, kar pa pomeni izbrati srednjo pot, brez nihanja in stresnih dražljajev, ki bi se nam lahko pojavili v glavi.

Kadar so ogrožene najvišje življenjske vrednote, potrebujemo žene bolj kot kdajkoli. Ne le v družini. Potrebujemo poročene in neporočene. A ne zato, da bi z ogromnih reklamnih plakatov ponujale s širokim nasmehom še bolj belo perilo, še bolj dišečo zobno pasto ali še bolje prilegajoče se nedrčke. Zares emancipirana ženska ne bo nikoli navdušena nad tem, da se ženskost ponuja kot propagandno in seksualno blago.

Žena ima neizmerno večje in pomembnejše poslanstvo. Njena resnična rodovitnost – človeška in duhovna – naj znova postane vrednota. V moškem svetu, v svetu industrijskega in tehničnega mišljenja, kjer se vse vrti okrog proizvodnje in prodaje, okrog sklepanja poslov, moči in konkurence, je žena preprosto nepogrešljiva. Zaradi svoje tankočutne človeškosti, smisla za majhne, preproste stvari, ko zna tako nežno ravnati z vsem, kar je krhko, zaradi sposobnosti, da se vživi v položaj drugega in svoje materinskosti, naredi žena iz skupnega življenja praznik. V današnjem svetu ima vsaka žena veliko, nenadomestljivo nalogo, dokler je še ni strlo kolesje proizvodnih strojev. Pri oblikovanju jutrišnjega sveta bo imela žena odločilno vlogo, da bi družbo, ki je tako negostoljubna do revnih in nemočnih, preoblikovala v prijazen dom za vse.


Ne pozabi na veselje
Phil Bosmans

moj prispevek ob svetovnih dnevih vode, miru in vegetarijanstva


Čustva in trpljenje so energija,
tudi živali so čustev duše bitja,
vsak dan jih v svetu gre v čredni zakol,
pod streli, elektrošoki, na stotine milijonov,
jih pada v mlake krvi vsak dan dol,
vendar za mojo prehrano niti ena,
v zadnjih tridesetih letih mojega življenja,
njih gnojnica, pa prodira skozi pašnike in njive,
v podtalnico in skozi pitno vodo spet nazaj,
kot bakterije lepo v naše organizme,
kjer najdejo idealno klimo za svoje razmnoževanje
in tako se nam vrača v boleznih njihovo trpljenje.

Uporabi svojo moč in prekini ta trpeč krogotok. :)

stojči Stojan Svet