MODROST PUŠČAVE: izbrani izreki puščavskih očetov

Neki brat v samostanu očeta Elija je bil skušan. Zato je bil od tam pregnan in je prišel na goro k očetu Antonu. Nekaj časa je ostal tam, potem ga je Anton poslal nazaj v samostan, iz katerega je prišel. Ko so ga tam zagledali, so ga spet pregnali. Vrnil se je nazaj k očetu Antonu in mu rekel:
»Oče, niso me hoteli sprejeti.«

Tedaj jim je Anton poslal sporočilo z naslednjo vsebino:
»Ladja je doživela na morju brodolom, izgubila svoj tovor in s težavo so jo rešili na kopno. Vi pa hočete njega, ki se je rešil na kopno, potopiti nazaj v morje.«

Ko so bratje slišali, da ga pošilja oče Anton, so ga pri priči spet sprejeli medse.

Barvanje jajčk --- malo drugače!

Priprava barvne kopeli:

Iz svežih ali posušenih rastlinskih delov najprej pripravimo barvno kopel.
To storimo tako, da tri jušne žlice zdrobljene, mlete ali naribane rastline štiri ( 4 ) ure namakamo v pol litra vode in nato še pol ure kuhamo.
Dodamo žlico kisa, ki poveča intezivnost barve.
Zavretek precedimo in ohladimo.
Vanj položimo že kuhana jajca in vse skupaj za najmanj eno uro postavimo v hladilnik.

, Oče Anton je rekel:
»Videl sem vse sovražnikove zanke razprostrte po zemlji. Zavzdihnil sem in se vprašal:'Kdo neki jim lahko uide?' In zaslišal sem glas, ki mi je rekel:'Ponižnost!'«

Oče Pitirijon, učenec očeta Antona, je govoril:
«Kdor hoče izgnati demone, si mora najprej podvreči strasti. Če namreč premaga določene strasti, s tem izžene tudi njihove demone. Demon na primer spremlja jezo. Če pa boš postal gospodar svoje jeze, boš s tem pregnal tudi njenega demona. In podobno je z vsako drugo strastjo.«

Oče Makarij je govoril:
»Če mislimo na zlo, ki nam ga prizadanejo ljudje, uničimo moč, ki izvira iz misli na Boga. Če pa mislimo na zlo, ki nam ga povzročajo demoni, ostanemo nepoškodovani.«

NAČELA DELOVANJA IN ORGANIZIRANOST

Namen Mirovne koalicije (MK) je širiti kulturo miru in nenasilja.

MK je proti militarizaciji družbe in militantnosti nasploh. Oboje je nesprejemljivo, ker uporablja argument moči in ne moč argumenta izrečenega v pluralnem in tolerantnem družbenem okolju. Predvsem pa ne obstaja noben dovolj dober razlog za posamično ali organizirano ubijanje ljudi.

MK se zavzema za socialno pravičnost. Brez socialne pravičnosti in enakih možnosti za vse prebivalce in prebivalke tega planeta ne bo mogoče živeti v miru, hkrati pa brez miru ne more biti resnične socialne pravičnosti in enakih možnosti.

Neki brat je prišel k očetu Makariju Egipčanu in mu rekel:
»Oče, reci mi kako besedo. Kako lahko dosežem zveličanje?«

Starec ga je poučil:«Pojdi tja k grobu in zasmehuj mrtve.«

Brat je šel, grob zasmehoval in obmetaval s kamni. Nato je prišel nazaj in o tem pripovedoval starcu. Ta ga je vprašal:
»Ali ti niso mrtvi ničesar rekli?«

Odgovoril je:«Ne!«

Tedaj mu je starec rekel:
»Pojdi jutri zjutraj zopet tja in jim izkaži čast!«

Brat je šel h grobu, mrtve hvalil in jim govoril:«Apostoli, svetniki, pravičniki!«
In prišel je nazaj k starcu in rekel:«Izkazal sem jim čast!«

In ta ga je vprašal:«Ali ti niso ničesar odgovorili?«

Brat je odgovoril:«Ne!«

Tedaj mu je starec rekel:
»Veš, kako zelo si jih sramotil, a ti niso nič odgovorili – in kolikšno čast si jim izkazal in ti niso nič rekli. Če hočeš doseči zveličanje, moraš tudi sam postati kot truplo in se ne meniti niti za krivico, ki ti jo storijo ljudje, niti za njihovo slavljenje. In lahko boš zveličan!«

Znaki ob radioteleskopu razšifrirani
VESOLJCI SO NAM POSLALI FAKS
Predigra nove dobe

V treh desetletjih se je pojavilo v žitu preko 3500 zapisov-agroglifov v 45 deželah. Največja genialna mojstrovina se je prikazala 14. avgusta 2001 v pšeničnem polju poleg radioteleskopa v Chilboltonu, Anglija: grobozrnata fotografija obraza, velika kot nogometno igrišče, sestavljena iz 412 snopov, ki tvorijo ogromne rasterske pike...

Pet dni kasneje se je pojavil tam zraven 81 metrov dolg "žitni faks", sestavljen iz 136 pravokotnih blokov bilk v jeziku binarnih piksel kot odgovor na 1974 poslanemu sporočilu SETI-ja Nezemljanom. Svetovnemu tisku je doslej ušla zgodovinska pomembnost sporočil, kajti šele v zadnjih mesecih je Jay Goldner vsebino dekodiral prek interneta.

Največji krščanski praznik je praznik Velike noči. Velikonočno praznovanje se začne s cvetnim petkom (ki je letos 11. aprila) in se konča na velikonočni ponedeljek. Ta ponedeljek nam je zadnja leta vsem zelo všeč, saj je šole in dela prost dan.

Čeprav je Cerkev s svojimi blagoslovi pretrgala prastaro vero v magično moč rastlin, na cvetno nedeljo še vedno nosijo po vsej Sloveniji cvetne butare, šope mladega šibja in prvega zelenja k blagoslovu. Magična moč določenih rastlin se je tako umaknila moči, ki jo podeljuje cerkveni blagoslov. Z blagoslovljenimi šibami, zataknjenimi za streho, ljudje varujejo poslopja pred strelo in požarom, z žerjavico iz blagoslovljenih šib preganjajo točo, bršljan iz butaric dajo za hrano živini in ji na ta način zagotovijo zdravje, s šibami ali križci iz blagoslovljenih šib, ki jih zatikajo v njive, pa želijo priklicati dobro letino.

Neki brat je rekel očetu Piminu:
»Če dam svojemu bratu malo kruha ali česa drugega, demoni to razvrednotijo, češ da darujem zato, da bi ugajal ljudem.«

Starec je dejal:
»Tudi če se to zgodi iz želje po ugajanju ljudem, hočemo vendarle dati bratu, kar potrebuje.«

Povedal mu je sledečo priliko:
»Dva kmeta sta stanovala v istem mestu. Eden od njiju je sejal le malo semena in še tega neočiščenega, drugi pa iz nemarnosti sploh ni šel sejat. Če bi sedaj nastopila lakota, kdo od obeh bo imel za življenje?«

Brat je odgovoril:«Ta, ki je sejal malo in neočiščeno.«

Tedaj mu je starec rekel:
»Sejmo vsaj malo, četudi neočiščeno, da ne bomo umrli zaradi lakote.«

Kahlil Gibran: Prerok

In neki pesnik je rekel: Govori nam o Lepoti.
In je govoril:

Kje boste iskali lepoto in kako jo boste našli, če vam ne bo ona sama pot in vodnik?
In kako boste mogli govoriti o njej, če vam ne bo ona sama stkala besed?

Ponižani in razžaljeni pravijo: "Lepota je nežna in ljubka.
Kakor mlada mati, napol sramežljiva zaradi svoje veličine, potuje med nami."
A strastneži govore: "Ne, lepota je močna in silna.
Kakor nevihta je, ki stresa zemljo pod nogami in nebo, ki se razpenja nad našimi glavami."

(izbrani izreki puščavskih očetov)

Neki brat je enega od očetov vprašal:

»Kako hudič skuša svetnike?«

Starec mu je dejal:

»Med očeti je živel tudi oče Nikon, ki je stanoval na gori Sinaj. Nekoč je šel nekdo v šotor nekega faranita, našel njegovo hčer samo in z njo spal. Nato ji je rekel:

'Reci, da je to storil anahoret Nikon.'

Ko je prišel dekletov oče in to izvedel, je vzel meč in šel gor k starcu. Potrkal je in starec mu je odprl. Faranit je dvignil meč, da bi ga usmrtil, tedaj pa mu je roka ohromela. Nato je odšel in javil to očetom. Poklicali so starca in je prišel. Naložili so mu mnogo udarcev in ga hoteli izgnati.Tedaj jih je prosil:

'Pustite me tu, za božjo voljo, da bom delal pokoro.'

Izobčili so ga za tri leta in ukazali, da ga ne sme nihče obiskati. Zdržal je tam tri leta, prihajal samo ob nedeljah (v cerkev) in delal pokoro. In vse je prosil:

'Molite zame.'

Kaj je ljubezen? Ljubezen je, ko gledate druge in v njih vidite lepoto. Ima sočutje in razumevanje za vsa živa bitja. Ne obsoja, druge duše sprejema take kot so, in v njih vidi božansko lepoto navkljub njihovim napakam zaradi življenja na Zemlji.

Ljubezen se noče vmešavati, niti ustavljati drugih, pri njihovi rasti. Še nežno vam pomaga, če jo prosite, drugim dušam pa dovoli, da poiščejo lastne odgovore na njihov način. Ljubezen noče kontrolirati, niti narekovati.

MODROST PUŠČAVE: izbrani izreki puščavskih očetov

Neki brat je v puščavi storil greh. Njegovi bratje so se zbrali in poslali po očeta Mojzesa. Ta pa ni hotel priti. Zato je duhovnik poslal ponj z naročilom:
»Pridi, zakaj ljudstvo te pričakuje!«

Mojzes se je dvignil in šel. Vzel pa je preluknjano košaro, jo napolnil s peskom in si jo zadal na rame. Bratje so mu šli naproti in mu rekli:
»Kaj tovoriš s seboj, oče?«

Tedaj jim je starec odgovoril:
»To so moji grehi. Za mojim hrbtom se iztekajo in jih ne vidim; danes pa sem prišel, da bi sodil tuje grehe.«

Ko so bratje to slišali, niso bratu nič več očitali, ampak so mu vse odpustili.

MODROST PUŠČAVE: izbrani izreki puščavskih očetov

V svetu živeč, a po svojem življenju zelo pobožen mož, je nekoč prišel k očetu Piminu. Slučajno so bili pri očetu še drugi bratje, ki so želeli od Pimina slišati besedo. Starec je rekel temu človeku, ki je živel v svetu:
»Spregovori bratom besedo!«

Ta pa se je tega branil z besedami:«Oprosti mi, oče, toda prišel sem, da se učim.«

Ko pa ga je starec prisilil k besedi, je govoril:
»Živim v svetu, prodajam zelenjavo in z njo kupčujem. Iz velikih šopov delam male, kupujem poceni in drago prodajam. O Svetem pismu ne znam govoriti. Toda povedal vam bom priliko. Neki mož je rekel svojemu prijatelju:'Ker želim videti kralja, pojdi z menoj!' Prijatelj mu je rekel: 'Šel bom s tabo pol poti.' In rekel je drugemu prijatelju:'Pelji me do kralja!' Ta mu je odvrnil:' Pripeljal te bom do kraljeve palače!' Tedaj je prosil tretjega:'Pojdi z menoj h kralju!' Ta je odgovoril:' Grem in te pripeljem do palače. Tam bom nastopil in bom imel govor in te potem peljal h kralju.' »

Ko so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika, jim je odgovoril takole:
»Prvi prijatelj je askeza: ta vodi do (pol) poti. Drugi je čistost srca: ta vodi do neba. Tretji pa je usmiljenje: ta vodi h kralju, Bogu, in sicer v veliko zaupnost z njim.«

In bratje so odšli od tam duhovno okrepljeni.

V ZDA, Veliki Britaniji in Skandinaviji so se živali obnesle kot pomočnice, včasih tudi kot zadnja rešitev; izkazale so se v šolah, bolnišnicah, domovih starejših občanov in pri telesno oviranih. Tudi v teh okoljih so po naključju odkrili presenetljive odnose med ljudmi in živalmi.

Deklica se je vlegla v posteljo in ni z nikomer več govorila, ko ji je umrla mama. Oče je poklical več zdravnikov, nobeden ni mogel pomagati. Nekega dne je po tihem pricapljala v sobo mačka, se vsedla na posteljo in rekla: "Pobožaj me!" Otrok se ni zganil. Pa je mačka še enkrat rekla: "Božaj me!" Deklica je še naprej topo buljila predse. Mačka se je vlegla na njene prsi, zapredla je in z repom požgečkala punčko po nosu. Deklica se je zasmejala, se dvignila iz postelje in ozdravela.

Nekoč je bil star mož, ki mu življenje ni več ugajalo. Ni se umival, ni si pripravljal hrane in nikdar ni stopil iz hiše. Pa se je pojavil velik pes, ki mu je rekel: "Lačen sem." Možakar je stopil v kuhinjo in skuhal kašo. Ko jo je pes pojedel, je rekel: "Očisti mi dlako." Mož je vzel krtačo in je počesal psa. Ko se je njegova dlaka zasvetila, je pes rekel: "Pojdi z menoj na sprehod." Starec je vzel klobuk in šel s psom na sprehod. To je psu ugajalo, ostal je pri gospodu, ta pa se je spet veselil življenja.

Belgijski politiki so izglasovali, da lahko njihovi odrasli državljani sedaj popolnoma legalno uživajo marihuano ter posedujejo manjše količine.

Vendar pa preprodaja marihuane še vedno ostaja nelegalna.

Novi zakon bo odraslim dovoljeval posedovanje do petih gramov marihuane za osebno uporabo, v kolikor kajenja ne bodo prakticirali pred otroci, najstniki ali s svojim obnašanjem motili okolice.

Vi vsi ste drug drugemu ogledala. Vse kar vidite v drugih in tega ne marate ali vam gre na živce, je to kar morate pogledati znotraj sebe. To kar je prebudilo vašo pozornost, je podoba vas in vam pravi »poglej, to je to, kar moraš videti«. Vendar ste pogosto tako prestrašeni, da to osebo raje preženete iz svoje bližine, ali pa sami zbežite od nje.

Mnogi od vas, ki ste zdravilci, učitelji, terapevti, mediji, pogosto kanalizirate veliko količino duhovne energije in to poveča velikost ogledala. Sprašujete se zakaj ne marate te osebe, medtem, ko ste v resnici vi sami ta, ki ga ne marate.

Njihov velik trebuh vas na podzavestnem nivoju spominja na lasten trebuh. Njihov glasen smeh je vaš, vse kar vas spravlja v zadrego je ogledalo. Gledate sami sebe in se tega sploh ne zavedate.

MODROST PUŠČAVE: izbrani izreki puščavskih očetov

Nekoč je nekaj menihov, ki so jih imenovali evhiti (molilci), prišlo k očetu Lukiju v Enaton. Starec jih je vprašal:
»Kaj je vaše rokodelstvo?«

Odgovorili so: »Niti dotaknemo se ne ročnega dela, ampak – kot je naročil apostol – neprenehoma molimo.«

Spet jih je vprašal: »Ali jeste?«

Odgovorili so :«Seveda jemo!«

Rekel jim je:«Ko torej jeste, kdo med tem moli za vas?«

Nato jih je spet vprašal: »Ali spite?«

Rekli so:«Seveda spimo!«

In starec ponovno:«Kadar spite, kdo tedaj moli za vas?«

Na to mu niso znali odgovoriti. Rekel jim je:

Dr. France Susman na poti iskanja smisla življenja:
Iskanje, ki ne bo nikdar končano.

Ne vem, ali sem že hodil v šolo ali ne, ko sem se sprehajal pod Krimskimi gozdovi in se spraševal, zakaj je ravno človek tako pokvarjen. Ko bi pri tem iskanju ostal, bi hitreje našel. Dali so me v šole. Vem, da sem na začetku študija filozofije prebiral kitajskega filozofa Lin Yütanga. Prav ničesar nisem razumel, ničesar mi ni dal. Podobno se mi je dogajalo pozneje, ko sem se stegal po avtorjih, ki so jih priporočali. Kot študent sem nenehno brskal po knjigarnah, vendar nisem več vedel, kaj sem iskal.

Morda je danes največja učiteljica človeštva še ne tridesetletna Anastazija, ki živi globoko v ruski tajgi, jugovzhodno od Nižjege Novgoroda. Nikdar ni imela knjige v roki, nikdar uporabljala civilizacijsko orodje (ona pravi: berglje), nima ne ognja ne kolibe, ne shrambe za živila v trdi sibirijski zimi, njeni prijatelji so živali, drevesa in naravni pojavi. Pet knjig je izšlo o njej in še štiri bodo. Brez krvavih zapletov, preko katerih so morali junaki v Voltairjevem Candidu, preden so se končno znašli v carigrajskem vrtu, ona že od otroštva uči vrtičkarje, kako pridobivati zdravo hrano v zdravem okolju in kako naj vzgajamo otroke, da nastane čisto človeštvo, po katerem že tisočletja hrepenimo.

Poskus vzpostavitve svetovnega miru

Iščemo 80.000 ljudi, ki so pripravljeni sodelovati v poskusu, da bi ugotovili, ali lahko prenesemo zaznavanje sveta z 'dobro in slabo' na zaznavanje ljubezni. Nič vas ne bo stalo in vzelo vam bo le nekaj sekund na dan. Verjamemo, da smo vsi eno in da če bi dovolj ljudi (kritična masa) lahko premaknilo svoje osebno zaznavanje - spremenilo misli - o obstoju zla, potem bi se ves planet lahko premaknil v zaznavanje ljubezni.

Verjamemo tudi, da se svetovni mir začne s tem, ko vsak posameznik doseže stanje miru v sebi. To lahko zase storimo z zavedanjem 'negativnih' vplivov v našem življenju in zavestno izbiro, da izločimo ali prenesemo te vplive.

Predlagamo dvostopenjski proces:

izbrani izreki puščavskih očetov

Mati Sinklitika je govorila:
Vsi, ki gredo k Bogu, se na začetku bojujejo in imajo mnogo težav. Potem pa je njihovo veselje neizrekljivo. Tako kot tiste ljudi, ki hočejo prižgati ogenj, najprej moti dim in se jim oči solzijo, ter šele na ta način dosežejo, kar želijo, tako moramo tudi mi božji ogenj v nas zanetiti s solzami in mukami, kajti pisano je: »Naš Bog je ogenj, ki prečiščuje.«

Nekoč so prišli starci k očetu Arzeniju in ga zelo prosili, da bi se srečal z njimi. In odprl jim je. Prosili so ga za besedo o tistih menihih, ki si prizadevajo za mir srca in se z nikomur ne srečujejo. Tedaj jih je starec poučil:
«Dokler je devica v očetovi hiši, jo hočejo mnogi za ženo. ko pa vzame moža, ne ugaja več vsem. Nekateri jo zaničujejo, drugi hvalijo, toda ni več tako spoštovana kot prej, ko je bila še skrita. Tako je tudi z duhovnimi resničnostmi: ko pridejo na dan, ne morejo vseh prepričati.«

Oče Pimin je rekel:
»Za nekatere ljudi se zdi, da molčijo, toda njihovo srce obsoja druge. Ti ljudje v resnici neprestano govorijo. Drugi pa govore od jutra do večera in vendar ohranijo molk – se pravi, ne govorijo nič nekoristnega.«

MODROST PUŠČAVE
izbrani izreki puščavskih očetov

Stari (očetje) so pripovedovali o nekem vrtnarju, ki je pridno delal in porabil ves izkupiček svojega dela za miloščino. Obdržal je samo toliko, kolikor je potreboval za življenje. Pozneje pa ga je satan navdal z mislijo:

»Daj nekaj denarja na stran, da se ti v starosti ali bolezni ne bo treba truditi za poravnavo stroškov.«

Tako je privarčeval polno posodo denarja. Tedaj pa se je zgodilo, da je hudo zbolel in njegova noga je začela gniti. Ves denar, ki ga je prihranil, je moral dati zdravnikom, pa mu niso mogli pomagati. Končno je prišel k njemu zelo izkušen zdravnik, ki mu je povedal, da mu bo noga zgnila, če je ne bo odrezal in določila sta dan za odstranitev noge. V noči pred tem pa je šel vrtnar vase, obžaloval napako, ki jo je storil in med vzdihi in solzami prosil:

»Če bi bil vedež, ne bi bil revež«
Kar je za vedeža noč, to je za reveža dan in kar je za vedeža dan, to je za reveža noč.

Po celodnevnem letenju, se je labod odločil odpočiti in je pristal na neki reki. Na obali je opazil okusno travo in se odpravil tja. Spuščala se je že tema.
Na bližnjem drevesu je sedela mlada sova in opazila, da se na bregu nekaj premika in šla pogledat, če je stvar zanjo lahko užitna. Ko je videla, kako velik je labod, se ga je tako prestrašila, da je od strahu kar padla pred njim. Vprašala ga je:«Ali me boš pojedel?« Labod se je zasmejal in odvrnil:«Ptice niso moja prehrana. Majhne ribice so moja delikatesa, pa kakšna okusna zelenjava:«
Mala sova si je oddahnila in ga vprašala:«Kdo si?«
Odgovoril ji je:«Jaz sem labod, glasnik sončnega vzhoda«

Labod kar ni mogel verjeti pripovedovanju male sove, ki je živela globoko v gozdu, da nikoli ni videla, niti čutila sonca, niti ga niso videli in čutili njeni starši, ali starši njihovih staršev.

Ni si mogla niti predstavljati, da sploh kaj takega, kot sonce lahko obstaja. Labod ji je rekel, pojdi k svojim staršem in jih prosi, če ti dovolijo, da jutri ostaneš z mano, da ti pokažem to sonce in se boš o tem lahko prepričala sama.