Ko se poletje bliža koncu, se ozvezdje Velikega medveda, ki mu pri nas rečemo Veliki voz, s svojim ročajem skoraj dotakne zemlje. V Indiji rečejo tem zvezdam Sedem rišijev in zadnjič, ko sem jih gledala, sem se spomnila na njihovo zgodbo:

V času Zlate dobe, ko so ljudje živeli še skupaj z bogovi, je živelo sedem rišijev. To so bili največji svetniki, ki so kdajkoli živeli. Ko so ob svojih ognjih delali prve žrtvene obrede bogovom in molili za dobro vsega človeštva, so bili navdihnjeni s himnami, iz katerih so pozneje nastale Vede. Njihovi učenci, ki so jih poslušali, so si jih zapomnili. V času zlate dobe so si namreč ljudje še lahko v trenutku zapomnili vse, kar so videli in slišali in tako so si lahko učenci zapomnili na tisoče stihov, ki so jih peli svetniki. Po spominu so jih do potankosti prenašali iz roda v rod, dokler človeška rasa ni začela počasi izgubljati svojih sposobnosti pomnjenja, razdelila stihe po vsebini in delih in v dobi Kali yuge, ko so ljudje izgubili že večino spomina, prvič zapisala. Do takrat pa je minila že cela večnost.

Vsi smo delomrzneži,
ko je treba opraviti delo,
ki se nam zdi pretežko,
ali pa nam smrdi,
in vsi smo deloholiki.
ko opravljamo delo,
ki nas zadovoljuje,
notranje izpolnjuje in veseli.

Stojan Svet

Obotavljivost v srcu, v brezdelnost vpreženi up,
zadovoljnost, ki je v membrani tkiva
živa ostala,
zapredena v ječo neudobno, zabubljena v obup
iz naveličanosti osame bi rada na cvetu
prespala.

Čuti vonjave cvetenja, mikavnost dehtečih
obljub,
prepiranje vetra s tančico svilenega krila,
betežnost nemira, spreminjanje oblike iz gub,
skrivnost, ki je naravi življenje vdahnila.

Z lahkotnostjo gibanja sebe od teže ločuje -
navzgor h goloti svetlobe hiti prebujenje,
prelest iz zapredka v živobarvnost zasnuje
letenje metulja, ki s krili dotakne ljubezen.

...o0o...

Napisala: Tatjana Malec

Mnogokrat vprašana vprašanja:

Uživam v Prem Rawatovem sporočilu. Kaj več lahko storim?

Naslednji korak je, da poglobiš svoje razumevanje njegovega sporočila. Publikacije in videokasete so na voljo, da ti pri tem pomagajo. Pri nekaterih, njihovo zanimanje zraste do te točke, ko se želijo naučiti tehnik, ki jih Prem Rawat ponuja za notranje osredotočenje.

Če me zanimajo te tehnike, ki jih Prem Rawat uči, da se povežem znotraj sebe, katera je naslednja stvar, ki jo lahko storim?

Obstaja določen čas za pripravo, ki je potreben. Sam proces priprave ni teoretičen z začetkom in zaključkom, ampak vključuje vsako osebo, da se sama odpravi na notranje potovanje in odkrivanje. Torej to kako dolgo traja priprava, se spreminja od osebe do osebe in dovoljuje ljudem, da se učijo in razvijajo z njihovo lastno hitrostjo.

Vemo, kaj smo,
toda ne vemo,
kaj bi lahko bili.

(Pesem je napisana leta 1990 ob vojni » puščavski vihar«,
Američani so poimenovali vojno »Mati vseh bitk«)

HČERE: Prazen je tvoj trebuh, mati Demetra.
Mar zasleduješ beg šepave, stekle zveri, kužnost
njenih glasov. Zoglenelo siv bo tu pepel. Pesek utriplje
kakor kri tvojih sinov. Slišimo šum odtekanja časa in krvi.
Privide ožarjajo brezprsni svetovi luči. Luna sopi svoj
spanec v lobanjah teme. Nastopil bo nenapovedani čas,
zbor okostnjakov se je dvignil nad peščino. Krokarji
krilijo med duhovi kakor ljudje… kakor ljudje ….

… Tu se začanja puščava.
Razcefrana oblačila v vetru
in vrtanje rok po pesku se nikoli
ne umiri.Prokleto in sveto na istem
mestu v večnem iskanju ravnotežja.
DEMETRA: Leopardovo žrelo je nenasitno. V tavajoči sli neugasle
žeje naskoči odločno, šine k višku, zapodi se z viharjem,
zlomi vrat, zagrabi in raztrga drobovje. Na ležajih se
zavrtijo zobje in očesno zrklo vleče ognjena vprega
škrlatnega tropa.

Videla sem podaljšane plamene oči in nebesne kače strasti.
Slišala sem klavirsko spremljavo ognjenih strel, tresk rok na
klaviaturo in krik neba nad negibnostjo puščavskega molka.

Moje bose noge so odnehale služiti. V pesek se potaplja telo
mojega telesa. Smrt zapušča druga življenja in telo mojega
telesa se bo razodevalo v vašem telesu in vašem duhu.

HČERE: Močnejša od smrti si, mati Demetra.

V picerijo pride možak z dvema krasoticama, ena lepša od druge. Na njegovi rami mu sedi čuden ptič.
Sedejo in ko pride natakar možak naroči:
»Za levo bejbo eno vegetarijansko pico,
za desno bejbo eno kraško,
za mene pa eno s feferoni,
za tiča pa devetindevetdeset kakršnihkoli že pic. »
Natakar začudeno odide,
nakar se vrne lastnik picerije
in vljudno in previdno vpraša:
»Veseli nas vaše veliko naročilo,
ampak če vas lepo prosimo,
ali nam lahko malo utemeljite tole vaše čudno naročilo?«
Možakar ležerno odgovori:
«Lahko. Na Savi sem lovil ribe in ujel zlato ribico,
ki mi je rekla, da mi izpolni tri želje, če jo spustim.
Nisem vedel kaj naj si zaželim, pa sem razmišljal in razmišljal in si zaželel eno lepo bejbo, to je ta na moji levi strani,
potem spet nisem vedel, kaj bi si še sploh lahko zaželel,
pa sem ribici rekel, če lahko dobim eno še eno, še lepšo od te,
no to je ta na moji desni strani,
potem sem si pa, glede na okoliščine, zaželel še nenasitnega tiča,
no in to je pa ta, ki zdaj tu lepo sedi na moji rami, a ne Koki?.«

V čudnem kraljestvu, so imeli čudno navado,
da so vsako nedeljo zvečer,
ob točno določeni uri imenovali novega kralja.

Kralj je postal tisti tujec, ki je ravno takrat, slučajno, ali ne slučajno, prav na ta dan, prvi popoldne prišel v njihovo kraljestvo.

Tako se je zgodilo, da je nek moder mož in mojster slučajno neko nedeljo popoldne prišel prav v to čudno kraljestvo.

Ljudje so ga lepo zgrabili, odnesli in posadili na prestol in mu na glavo nataknili zlato krono.
Pojasnili so mu, da je zdaj on njihov novi kralj za en teden. Na njegovo vprašanje, kaj bodo storili z njim koncem tedna, so mu pač razložili, da je pri njih že stara podedovana navada, da v nedeljo dopoldne, ko je dela prost dan, vsakega kralja lepo odnesejo v posebej za to narejen zverinjak na robu kraljevine in ga vržejo lačnim zverem, da ga le te lepo pojedo.

Sanjam,
da me nosi močan veter.
Kadar je šibak,
razširim krila -
letim,
kadar ga sploh ni,
letim brez njega,
in če mi ga vzamete,
ga ustvarim v sebi.

Majsun Sakr

Mirovniške organizacije, ki letos prirejajo "5. skupščino ljudstev OZN" v Perugi in v drugih italijanskih mestih (6.-12.oktober) z zaključnim tradicionalnim mednarodnim pohodom za mir Perugia-Assisi, so pričele akcijo zbiranja podpisov za sprejetje novega, 1. člena Evropske ustave, v katerem je jasno zapisano, da Evropa zavrača vojno. Navedeni pobudi se pridružuje tudi Forum za levico, ki poziva vse posameznice in posameznike v Sloveniji, da predlog podprejo s podpisom.

Zahtevamo, da je v 1.členu Ustave Evropske Unije jasno zapisano, da:

EVROPA ZAVRAČA VOJNO

Nekaj bi ti rad povedal, prijatelj moj. Mi je dovoljeno imenovati te prijatelj? Saj sem to?

Sedi, prijatelj in spočij se malo! Sedi no dol in me dobro poglej! Ni ti treba govoriti, samo poslušaj me. Pravzaprav ti ni treba nič narediti, samo umiri se. Ah, ta tvoj nemirni duh!

A veš, prijatelj, kljub temu, da sem te tolikokrat žalil, se jezil nate, bil žalosten zaradi tebe, včasih sem te celo malo sovražil, kljub temu ti rečem prijatelj. Zato, ker tako res čutim in ker nimam nikogar drugega, ki bi ga lahko imenoval tako. O, saj so v mojem življenju ljudje, ki vedo vse o meni, do njih sem odkrit in iskren, ki jim želim vse dobro, samo… Ti si edini, ki me zares poskušaš razumeti.

O zaprtju avtonomne cone Galicija - pismo v slovo in o nočnem policijskem posredovanju ter o
evikciji iz stavbe na Poljanski cesti 47



AC Galicija
Prijateljeva 26, Ljubljana
acgalicija@email.si


o Županja MOL, Danica Simšič
o uprava MOL
o mediji
o politiki
o angažirana javnost



Zaprtje Avtonomne cone Galicija – pismo v slovo (julij – avgust – 26. september)
Trije meseci so minili, odkar smo prestopili prag stare, zapuščene hiše na Prijateljevi ulici 26.
Dvajsetčlanski kolektiv je vzpostavil začasno avtonomno cono, domovanje avtonomnih političnih,
socialnih, kulturnih praks. Po mesecih prenavljanja razpadajočega objekta je pred kratkim
(navkljub odklopu vode in elektrike) zaživel center s čitalnico in klubskim prostorom. Odvila so
se predavanja in diskusije (o Iraku – s številnimi domačimi in tujimi gosti; o Afriki – Tomo Križnar
in Borut Brumen; anarhizmu; Asociaciji avtonomnih astronavtov – Dragan Živadinov, …), video-
in diaprojekcije, risanke, … . Avtonomna cona je v kratkem času svojega obstoja brezplačno
prenočila preko sto popotnikov, ulična gledališča ter glasbene skupine z vsega sveta. Z otroci
iz soseske smo prirejali kreativne delavnice, se igrali in se od njih učili radovednosti, razposajenosti,
odprtosti, ki ne pozna predsodkov, ki ne pozna zamere, ne obupa, ne strahu.
A sistem in oblast potrebujeta molčeče, zagrenjene, apatične, obupane in vsega boječe sužnje.
Zato zatirata vse, kar se jima ne podreja. Tako se je v letu 1934 po dveh letih delovanja zaprla
ilegalna tiskarna na Prijateljevi, imenovana Galicija. Tudi za AC Galicija je prišel dan zaprtja, saj
so prav zaradi strahu pred avtonomno cono in njenim kolektivom lastniki hiše na Prijateljevi po
desetletju tožb in nestrinjanja le našli dialog.
Za vse vse – za nas nič! Tudi zato smo zapustili AC Galicija, ker ne želimo biti v sporu s fizičnimi
osebami, ki ne pripadajo vladajoči kapitalistični eliti in nikakor ne zato, ker bi nam sodišče to odredilo
– v imenu zakonov, ki jih ne priznavamo. Pošast kapitala je zavzela še eno svobodno območje, a
le na videz, kajti tako kot odhajamo, tako tudi ostajamo. Ljudstva ni v paragrafih, členih, ki jih piše
politična kasta, ljudstvo je na ulicah, na poljih … .
Ostajamo v spominu kraja in čudovitih ljudi, ki živijo v tej soseski. Ti so nam pomagali, nas podpirali,
nam vlivali novo moč in nas naučili, da se čas pisanja zgodovine pravzaprav šele začenja. Skupaj
bomo pisali novo poglavje zgodovine, prihodnosti, osvobojene slehernega zatiranja, izkoriščanja,
represije, gospostva, oblasti in hierarhije. Pisali bomo besede svobode in razprostirali poglede nad
pokrajino neštetih poti brezmejne kreativnosti.
Odpirali bomo nove avtonomne cone, ker je to pravica, ki nam vsem pripada.

Brez izgovora (1)
Jay Rifenbary z Mike & Marjie Markowski,
povzetek pripravila Sonja Štamcar

Prvi del: TEMELJI ZA USPEH
2. Moč namena (Vaša definicija uspeha)

Najpomembnejši je odnos človeka s samim seboj.

Določanje namena v svojem življenju je najbolj pomemben korak na poti do uspeha. Veliko otožnih ljudi je odgovornih. Vendar izpolnjujejo odgovornost, ki so jim jo vsilili drugi (šef, starši, zakonski partner, ...)

Dobite to, na kar se osredotočate. To je vprašanje pozornosti. Če vam je pomembno samo preživetje, boste dobili prav to: življenje sredi sive sredine z malo ali pa celo nič zadovoljstva. Živeli boste podzavestno. Okoliščine vas bodo porivale naprej, namesto, da bi vas naprej potegnile sanje in cilji.

Potrebno je učinkovito misliti.

Nemški raziskovalci trdijo, da lahko rastlina, ki so jo ameriški Indijanci uporabljali za blaženje menstrualnih bolečin, ozdravi plešavost.

Znanstveniki iz Univerze Bochum so povedali, da je sestavina v tej črni rastlini prvo znano rastlinsko sredstvo, ki lahko ustavi hormonsko izgubljanje las in poleg tega pospešuje rast las.

Vse,
kar ima svoj začetek in konec,
je čista laž,
vse ostalo,
je čista resnica.

Stojan Svet

Kakšen je najboljši položaj pri molitvi?

Glede tega vprašanja se je nekoč sestala skupina duhovnikov. Pogovarjali so se v nedogled, ne da bi prišli do zaključka. Nekateri so vztrajali, da je bistveno klečanje. Tisti s koščenimi koleni so trdili, da je sedenje prav tako učinkovito. Drugi so bili mnenja, da je potrebno hoditi sem in tja in na ta način ustvarjati poseben žar. Ko je grozilo, da se bo razgovor preveč razvnel, so se odločili, da bodo odločitev prepustili edinemu duhovniku, ki je bil vseskozi tiho. Prišel je iz podeželske župnije in jim takole odgovoril:

Vitamin B17 je naravno prisoten v semenih mnogih sadežev in je sestavina glavnih virov prehrane v kulturah, kot so navaho indijanci, Hunze, Abkazianci ipd., torej tistih narodov, ki že dolgo begajo znanstvenike s svojo dolgoživostjo, odpornostjo in vzdržljivostjo. Seveda je prisotnost vitamina B17 v njihovi prehrani samo eden od dejavnikov, na njihovo zdravje vplivajo tudi naravno okolje, zmernost v prehrani, čista izvirska voda in še marsikaj.

Najbolj bogata z vitaminom B17 so jedrca koščic marelic (2-3%) in drugih sadežev iz rodu Prunus Rosacea - grenkih mandeljnov, breskev, nektarin, češenj in sliv; poleg tega ga vsebujejo ajda, proso, nekateri kalčki in trave, bambusovi vršički, mnoge vrste divjega jagodičevja, macadamia oreški, laneno seme, jabolčne koščice in v manjših količinah tudi mnoge druge rastline, ki so dandanes praktično izbrisane iz vsakdanje prehrane.

Pravo in popolno ljubezen moremo prepoznavati po tem, če imamo veliko upanje in zaupanje v Boga; razen zaupanja ni ničesar, po čemer bi lahko bolje spoznali, da imamo celovito ljubezen. Kajti če kdo koga iskreno in z vsem srcem ljubi, se rojeva zaupanje. Vse tisto namreč, glede česar si res drznemo zanesti se na Boga, vse to – in tisočkrat več – v Njem tudi resnično najdemo. In kakor človek ne more Boga preveč ljubiti, tako mu tudi ne more preveč zaupati. Karkoli že človek sicer počne, nič ni tako koristno kot veliko zaupanje v Boga. Z vsemi, ki so pridobili veliko zaupanje Vanj, je brez izjeme delal velike stvari. Pri vseh teh ljudeh je jasno pokazal, da to veliko zaupanje prihaja iz ljubezni; saj ljubezen nima le zaupanja, ampak ima tudi pravo vedenje (znanje) in nedvomno gotovost.

iz knjige Mojster Eckhart: Pridige in traktati

Učenec: "Poslušamo vas, ko govorite, toda mi na Zahodu vse informacije zadržujemo v glavi. Kako naj izstopimo iz nje? Katero metodo naj uporabimo? Nam moč volje lahko pomaga?"

Osho: "Ne. Moč volje ne pomaga. Moč volje pravzaprav niti ni kaka posebna moč, ker je popolnoma odvisna od ega, ki je povsem mala pojava - zato ne more ustvariti preveč moči. Ko ste brez-voljni, takrat ste zares močni - takrat ste eno s celino.

Globoko spodaj je moč volje vrsta svobode. Toda, da bi skrili lastno nemoč, ustvarjamo voljo. Vedno ustvarjamo in kažemo tisto nasprotno, da bi prevarali sebe in druge.

Kako lepo bi bilo,
ko bi izba
izdihovala vonj
iz krušne peči,
kakor diha mati,
ko prižema otroke
k žerjavici svojih prsi.

V prgišču prhavke
v domačiji
je nekoč žarel nasmeh
in obvisel
na okrižju
ob brezvetrju
šipkovega grma.

Če takole prisluhneš ljudem,
ki se pogovarjajo na cesti,
v službi ali v gostilni,
dobiš vtis,
da je večina ljudi slabih.
Če nato teden dni
hodiš na pogrebe in
bereš osmrtnice in članke o umrlih,
bi si lahko mislil,
da slabih ljudi sploh ni,
da so vsi očetje in matere idealni
in da obstajajo samo srčno dobri,
ljubeči in skrbni zakonci.
Nisem še videl osmrtnice, kjer bi pisalo:
»To je bil cepec!« ali »Bila je ničvredna mrha!«
Iz osmrtnic se lahko dosti naučimo, na primer:
Ne hrani pohvalnih besed
šele za pogreb!

Phil Bosmans
Rože sreče moraš saditi sam

Pod največjim kanadskim mestom teče globoka, široka, mrzla reka iz obdobja ledene dobe. Tukaj je že vsaj milijon let, vendar o njenem obstoju vse do prejšnjega meseca ni bilo dejanskih dokazov.

Do odkritja zaledenele reke je prišlo, ko so delavci poskušali pokriti dva arterška vodnjaka. Delo je del projekta High Park, ki je eden največjih mestnih parkov v bližini jezera Ontarojo.

Prvi vodnjak so uspešno pokrili, ko pa so pokrili drugega, je prvi dobesedno eksplodiral. Iz njega je 15 metrov v zrak začela brizgati voda. Ko so popravili pokrov, je eksplodiral še drugi vodnjak, iz katerega je poleg vode začel brizgati še gramoz.