Naj živimo v sreči, da ne sovražimo tiste, ki sovražijo nas.
Med temi, ki nas sovražijo, živimo osvobojeni sovraštva.
Naj živimo v sreči med temi, ki so bolni.
Med temi, ki so bolni, živimo osvobojeni bolezni.
Naj živimo v sreči, osvobojeni pohlepnosti med pohlepnimi.
Med temi, ki so pohlepni, živimo osvobojeni pohlepnosti.
Naj živimo srečno, čeprav ne posedujemo ničesar.
Naj živimo prehranjujoč se s srečo, kot svetli bogovi.

Zmaga redi sovraštvo, ker je premagani nesrečen.
Če se odrečem zmagi in porazu,
sem zadovoljen in živim srečno.

Ga ni ognja kot je strast, ne nesreče kot je sovraštvo;
je ni bolečine kot je to telo;
je ni višje sreče kot mir.

Ta moja stvarnost, da sem tu,
naslonjena na hrbet skale
razmočenih oči ob podobah sveta.
V njenih prvinah obstajam tudi jaz,
kajti sleherni granitni čas bledi
z uničevanjem starih vezi in obljub.

Dež spira upognjene gibe neba,
naporno delo angelov iz davnih let stvaritve,
ko se je srce skoz njene razpoke pretakalo
z upočasnjenimi trezljaji kozmosa.

V svojem mirovanju sem naseljena ob njej
in del njene usode v aprilski naglici otoplitve.
Neumno bi bilo misliti, da sonce
mene in njo ne greje enako,
da v njej in meni ni bilo ledenih morij
in precejujočih luči otoplitve.
Skoz pajčevine apnenca njene skodrane kože
in ponižnost moje mehkobe,
ki se je sprijateljila z njenim bistvom,
sem nastajala in vznemirjala njeno telo.

Pomembno je, da nikoli ne pozabite, da šteje samo tisto, kar je v vaši zavesti, ne glede na zmedo, ki vlada okrog vas. Pri tem pa imate na voljo dvoje mogočnih orodij – ljubezen in molitev.

Molitev velja za usklajeno dejavnost fizične zavesti, ki se usklajuje z zavestjo Stvarnika. Reden stik z Bogom nam omogoči, da smo deležni vodstva in zmožnosti razumevanja ter večje energije pri izpolnjevanju Božje volje.

sir John Marks Templeton

Reikisti/ke vseh dežel, združimo se!

Spet in spet bi lahko na dolgo in na široko pisal o stvareh, ki reiki praktikante/ke ločuje od navadnih smrtnikov" (reiki naj bi bil nekaj zelo zelo specialnega, kot smo videli v prejšnjem članku) in ki preprostemu in ne-tako-bogatemu človeku (za reiki je vendar potrebno drago plačati, a ne) preprečuje učenje te nadvse preproste naravne tehnike samozdravljenja.
Vendar ne bom.

Naj vam svoje misli podam v stilu reiki principov:

Samo za danes pustimo pri miru dejstvo, da se prenekateri/e reikisti/ke med seboj NE spoštujejo in da eni drugim hodijo v zelje.

Samo za danes dajmo na stran dejstvo, da obstaja na desetine reiki šol, nekaj od teh je tudi zaščitenih kot blagovna znamka, in da gre dandanes v reiki svetu v prvi vrsti za donosen biznis.

Ob pridružitvi Slovenije Evropski uniji Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) pripravlja razstavo z naslovom Rojstni list slovenske kulture, s katero bodo prvič v zgodovini na enem mestu javnosti predstavljeni vsi najstarejši dokumenti slovenstva v izvirni podobi: Brižinski spomeniki, Celovški rokopis, Čedadski rokopis in Stiški rokopis. Ta organizacijsko zelo zahteven projekt, ki bo v razstavni dvorani NUK na ogled od 17. maja do 20. junija, sta ravnatelj NUK Lenart Šetinc in vodja njene rokopisne zbirke Mihael Glavan na novinarski konferenci označila za dogodek, "ki ga naša generacija najverjetneje ne bo še enkrat doživela". Po obsegu bo razstava skromna, a vsebinsko bogata, je dejal Šetinc.

Slovensko srednjeveško pismenstvo obsega polovico tisočletja, od konca 10. do konca 15. stoletja. Najstarejši so Brižinski spomeniki. To so tri obredna besedila na devetih straneh, zapisana med 972 in 1039, verjetno na Koroškem na ozemlju okoli Vrbskega jezera. Od 1807 jih hranijo v Bavarski državni knjižnici v Muenchnu.

Eden od ključnih dejavnikov blagostanja je v spoznanju, da resnično blagostanje ne narašča s sprejemanjem, temveč z razdajanjem! Stvarstvo nima zadržkov do tistega, ki daje z ljubeznijo in od srca.

Skrivnost bogatega in zadovoljnega življenja je tudi v tem, da dovolimo prost pretok ljubezni iz srca v življenje. Razdajati še več ljubezni je lahko za dušo usodna odločitev, blažen trenutek, ko se tegobe krutega življenja razblinijo pred prebujajočo se zavestjo o prisotnosti Boga. Če se otresemo vseh zavor, se nam na stežaj odprejo vrata k še večjemu razdajanju ljubezni.

sir John Marks Templeton

Enkrat...al pa kdaj drugič...sem vprašal Konfuzija /mojega prijatelja/, po čem bi prepoznal modreca, če bi ga srečal...slučajno. Mi je rekel:

bk, čist simpl...po očeh, po ušesih, po ustnicah, po rokah in po nogah.

Pa res...čist simpl, a ne.


en_bk

Tla,
po katerih hodiš,
so sicer trdna,
ampak tla steze duha,
so zelo ozka,
samo za širino stopal.

Pod tabo je ocean
in tam je tvoj cilj,
ti pa stotine metrov,
v skalnati steni nad njim.

Zdaj, kaj boš storil?

Se vrgel v globino,
v upanju da se ne boš
spodaj na skalah,
svojih dvomov razbil?

Ali pa se počasi,
korak za korakom,
po stezi svojega diha,
brez kakega oprijema,
počasi premikal navzdol ?

Karkoli že storiš,
da se rešiš iluzij,
brez zaupanja v srca,
ne dosežeš oceana Boga.

stojči Stojan Svet

Modrost: Tai Qi, enotnost, harmonija, zdravje
Življenjsko področje energije elementa Prst 5 – Feng Shui center bivalnega prostora

Vitalno središče v telesu (imenovano hara), je globok in ukoreninjen prostor iz katerega prihaja življenjska energija. Zato si tudi v središču doma prizadevajmo ustvariti simboličen, zunanji del okolja, majhen vrt/atrij.

V Feng Shui center bivalnega prostora namestimo fontano z vrtečo kroglo v vodi, da spodbudimo in ohranjamo ubrane in harmonične energije (opomba: upoštevati svoj Osebni Feng Shui). Krogla oddaja energijo Kovine (spodbuja energije za denar), ki jo hrani in podpira energija Prsti, ta je po letnem ciklu v središču magičnega kvadrata za 2004.

Prevedel:
dr. France Susman

PREDGOVOR

Iz druge strani življenja, do katere smrt predstavlja le vmesna vrata,
je Diana, waleška princesa, posredovala te besede moškemu,
ki je bil "pripravljen poslušati" - kot ona pravi.
Neskončno veliko ji pomeni to, da še enkrat pride v kontakt
z vsemi tistimi ljudmi, ki so jo tako zelo ljubili,
in jim želi razložiti, kako se je vse zgodilo in kakšen smisel je bil za vsem tem.
Do tega ji je, da se vse postavi v pravo luč in za spravo.
Do tega ji je, da pokaže na bistvo - na tisto, kar je treba po njenem mnenju sedaj storiti in
ne samo v njeni domovini, ampak povsod po svetu.
Njene besede gredo do srca - toliko ljubezni, toliko sočutja
in globoko vedenje o smislu življenja govorijo iz njih.
Zaslužijo, da jih posredujemo drugim.

Dih je zmagoslavno, noro uživanje življenja,
je šepetanje utemeljitve Stvarnika, da si,
je večna beseda, ki te utemeljuje,
je religija s svojo življenjsko avanturo,
je prisluškovanje zvočnim vzgibom tišine.

Dih je misel, ki utemeljuje mnogoterost bivanja,
je upiranje samoti z dvignjenimi pestmi,
je premor, ko usta obmolknejo od razigranosti srca
in se umirjene preprostosti posvečajo duhovnosti
z nedrjem čarobne žalne žlahtnosti spomina.

Dih je skrivnostno praznovanje v medklicih srca,
je nevihta in vznemirjenost v pljučih brez razloga,
je razporejanje cvetja po gredicah duše,
je duhovna situacija, ki ne pozna omahovanja,
je odprto naročje srca za vsak olajšujoč izdih.

Dih je stanje življenja z vzvišenostjo srca,
je nevidna koprena na nemirnih strunah glasbila,
je Venera potopljena v zeleno samoto,
je romantična balada neke čudežne ozdravitve
ali morda korala iz prvotnega morja solza.

Nad vodo strmim v tolmun,
v žuborenje svoje podobe,
v metulje svoje domišlije,
v svetlobo svojih misli,
ki jih lesk notranje zarje preliva.

Sedim ob kamniti stopnici ob vodi,
omamljena od zanosa
in obnavljanja navdiha.
Žarki razsvetljujejo nasmeh
in prižigajo razpršene svetlobne žarke,
ki me dosegajo in mi preplavljajo dušo,
se vame potapljajo in v meni oživljajo.
Vabijo me vase in me sprejemajo
s silnim šumenjem, z ognjem ožgano
in zaznamovano, s pepelom posipano
in očiščeno, od nemira pomirjeno,
s slutnjo, ki napolnjuje upanje majhnih stvari,
ki šepetajo na pomlajen način, z dušo otroka
in znova poženejo zelene bilke upov
v zemlji razbrazdani od dežja,
kakor sprejete slasti zapisanih besed,
ki skozi uho šivanke odtekajo
v počasi rastoče zaupanje tebe.

Kaj nas učijo živali? (1)
Marjetka Jeršek

DIVJE ŽIVALI

Divje živali niso rade iztrgane iz naravnega okolja - Seznanimo se s prehranbenimi navadami bodočega ljubljenčka - Ne podredite svojega življenja povsem živali - Užitek čudovitega in poučnega prijateljstva

Po ezoteričnem nauku je človekova naloga skrbeti za nižja kraljestva, živalsko, rastlinsko in kraljestvo kristalov. Žal poslanstva skrbnika vedno ne izvaja, toda na srečo obstaja veliko število posameznikov, ki s predanostjo, ljubeznijo in sočutjem skrbijo za živali. Temu plemenitemu cilju so posvetili svoje življenje in delovanje.

Verjetno ste že kdaj videli ali slišali, da so dobri ljudje poskrbeli za ranjeno, onemoglo ali osirotelo divjo žival in jo "posvojili" ali udomačili. Največkrat so ji s tem rešili življenje. Ne smemo pa pozabiti, da se divje živali v ujetništvu večinoma ne počutijo dobro in venomer prežijo na primeren trenutek, da bi pobegnile na svobodo, ki jo tako zelo cenijo. Če so že od rosnih let navajene na udobje in človekovo skrb, se le s težavo prilagodijo, tako da so si naposled sposobne same poiskati hrano in preživeti. Nekatere pa se sploh ne znajdejo in poginejo. Tiste, ki se vrnejo v divjino, pripadniki iste vrste lahko zavrnejo (na primer srne), saj na njih prepoznajo tuj vonj po človeku.

Mucova mama.
Tako sta jo klicala moja sinova. Moja babica. Njuna prababica. Februarja bo deset let... njun angel varuh. Pred štirinajstimi dnevi bi slavila stoletnico.

Je imela jako trdo življenje... po moji predstavi... od desetega leta kot dekla po kmetijah... od štirinajstega kot mojškra po kmetijah... pa poroka z ljubeznijo svojega življenja /to je bilo lepo/... pa gradnja hiše brez... haha... finančne konstrukcije.. pa šest otrok... pa smrt drugorojenca... pa druga svetovna vojna... pa pretepanje in obsodba na smrt zaradi skrivanja partizanov... pa večno pomanjkanje... mislim... materialnih sredstev... pa mnogo prerana smrt moža....

Ampak to le po moji predstavi. Je nisem enkrat slišal pojamrati... vedno prijazna, pripravljena pomagati... z nasvetom... s tolažbo... s pogumom... z nasmehom... s časom... z optimizmom... z razumevanjem... z zanesljivostjo... s spoštovanjem... z znanjem... osupljivim... o življenju. Skromna, topla, iskrena... z iskricami v očeh... s pomladjo v srcu. Sva plesala na njen rojstni dan... devetdeseti... valček. Je ljubila življenje... je rada živela.
Bila je moder, duhovno bogat, velik Človek.
Bila je moj učitelj. Še je.
Hvala.


en_bk

Če hočemo živeti srečno, zdravo in brez pretresov, moramo verjeti vase in v svojo pravico do sreče in zdravja. Vzemite si čas in hodite ven. Lepota sveta spodbuja radost, hvaležnost in zdrave misli. Učite se smejati in biti tiho. Imejte radi svoje otroke in se igrajte s hišnimi ljubljenčki. Življenje je treba živeti in v njem tudi uživati!

Nemara največja skrivnost duševnega miru leži v osebni celovitosti, ko vemo, kaj si mislimo o sebi in se ne ubadamo s tem, kaj ljudje mislijo o nas. Če se držite svojih pravih etičnih načel, postane vaša osebna celovitost luč, ki privlači uspehe na vseh ravneh. Skrbno prisluškujte svoji vesti in živite v miru.


sir John Marks Templeton

Zagledala sem meni še nepoznani svet.
Kar tako, brez pravega namena, naključno
me je vodila neka skrivnostna sila
k mrtvim tišinam, v neumljive daljave
med svetlobne pramene in neznane višave
s pradavnim vonjem po kadilih.
Znašla sem se pred kristalno dvorano,
vendar se je pred mojimi očmi
postavila živa meja in me ustavila
s svojim zagonetnim ščitom.

Videla sem, da tam ni zemlje,
ni kopnega in ne ljudi.
Videla sem neprestano navzočnost nečesa,
ki priča o bolečini in tujosti.
Kletke, ki bi me ubranila, nisem imela.
Bila sem naga in nejasnih misli,
dvignjena nad strmine obžarjenih oblakov,
utapljajočih se v globinah čarnih širin in globin,
ki jih nikoli dotlej še nisem videla.
Vse mi je bilo neznansko tuje
in s suhim jezikom sem tipala
zadrgo svoje globoke rane.

Kljub vsej magični svetlobi
ne bi mogla prenesti sijaja brezčasja,
z govorečimi čeljustmi večnosti,
ki so ga izžarevali kristali
med razmaknjenimi stenami,
ki delijo človeka in njegov zrcalni svet.

Sreča je lepa, pa je ne vidimo,
a jo čutimo, lahko jo poklonimo
ali dobimo, lahko jo živimo.
Lahko jo imamo in
z razdajanjem pomnožimo.

Če je nimamo, je ne moremo dati,
ne moremo je živeti,
ne moremo po njo kam iti,
ne moremo je za denar kupiti.

Pride sama, ko smo pripravljeni,
ko odpremo srce in pustimo,
da nas dotakne sam Božji glas.

Kako bo glas prišel?
Kakšen ton bo imel?
Čakajmo potrpežljivo in hrepeneče,
v tišini in miru, v želji in zaupanju,
v občutenju sreče.

Vedeli bomo, da je tu,
v nas in okoli nas.
Čutili in slišali ga bomo,
Zavedali se ga in ga prepoznali.

Ponižnost je ključ do resničnega napredka. Ko se začnemo zavedati čudeža stvarjenja, ki odseva v lepoti zvezd ter sijaju drevja in cvetja, osupnemo in se čudimo. Zasvita se nam, da Bog neskončno prekaša naš razum in razumevanje. Ko spoznamo, kako malo vemo in koliko se moramo še naučiti, stopimo na pot ponižnosti.

Prava ponižnost spodbuja k molitvi, molitev pa nas lahko uglasi z Neskončnim. Pristno ponižen človek, ki je Bogu hvaležen za svoje blagoslove, si s tem odpira vrata za svojevrstna nebesa na Zemlji.


sir John Marks Templeton

Ali sam sebi lahko prižgeš svojo notranja luč?

Ali znaš prepoznati znotraj sebe svojo luč življenja?

Ali se znaš nahraniti s svojim notranjim spoznanjem?

Večna vprašanja človeštva

odgovor zate pa vedno samo eden :

»Da«

ali pa:

»Ne«

Tvoj dih je najmogočnejša stvar,
v kateri se srečujeta:

tvoja umrljivost
in neumrljivost,

tvoja tema
in tvoja svetloba

tvoja grenkoba
in tvoja sladkoba,

tvoj satan
in tvoj Bog

tvoj pekel
in tvoja nebesa

In ne dihaš samo
skozi svoja pljuča,

skozi celo telo dihaš,
diha te voda in zemlja

diha te sonce in luna
in diha te celo vesolje,

dihajo te višje dimenzije,
dihajo te angeli božanske energije

dihajo te tvoji predniki
in dihajo te tvoji potomci

tvoj dih je lahko zate,
najnepomembnejša stvar,

ali pa tvoje božansko veselje.

Sem pomislil, da bi bilo mogoče koristno ali pa vsaj ne škodljivo preveč, zopet razmigati vijuge cvetličnega vzorca, na katerem se v histerični belini bohoti ivanjščica.

Medtem, ko sem razmišljal, o čem naj razmišljam, se mi je v misli sprva plaho, kasneje pa vse bolj odločno, plazila melodija in ena kitica..
...
nesrečnik sam od malena
od sve muke pesme pevam
voleo bih majko mila
da se ovo samo sneva
da se ovo samo sneva

joj ojoj....

pesmi ter se mešala z davno videnimi prizori iz filma Ko to tamo peva. Vsi enaki, vsi različni..vsak na svoji poti, vsi v istem avtobusu...firme Krstić....zanesljivo pripeljani do konca...enkrat.
Vozi Miško.

Bom razmišljal kdaj drugič.


en_bk

Tudi zaskrbljenost je način, s katerim se spopadamo z življenjem, vendar je odgovornost sebi zagotovo boljša. Zaskrbljenost izvira iz strahu, odgovornost pa iz vere v Boga, vere v dobroto življenja, vere v stvarstvo in vere v lastne moči. Med mnogimi načini za spoprijemanje z življenjskimi preizkušnjami je najbolj pogubna prav zaskrbljenost.

Drugi način reševanja težav je pogosto ta, da takrat, kadar se počutimo izgubljeni, udarimo po drugih. S tem povzročamo nepotrebno trpljenje in bolečine ljudem okrog nas, poleg tega pa se negativne besede lepijo na naše težave in jih še bolj poglabljajo. Neprimerno bolj modro je držati jezik za zobmi ter počakati, da se pokaže širša slika in da slab trenutek mine.


sir John Marks Templeton