Da preveč pomembnih stvari ignoriramo, o tem čivkajo že vrabci, ena od teh stvari pa je tudi količina vode, ki jo dnevno popijemo. Človek lahko zdrži brez hrane več tednov, brez vode pa samo nekaj dni.

Voda je nujna za življenje in zastopa več kot 60% naše telesne mase. Vsaka celica, tkivo in organ jo potrebuje za dobro opravljanje svojega dela, pomembna pa je tudi v skoraj vseh življenjskih procesih na tem planetu. Voda je v mišicah, maščobnih celicah, v kosteh, v krvi. V celice prinaša hranilne snovi in kisik, izpira odpadke iz telesa, vlaži tkiva v koži, ustih, očeh in nosu, in pomaga pri vzdrževanju stalne telesne temperature.

Pa vseeno je, po mnogih raziskavah v ZDA, več kot tretjina američanov kronično dehidriranih.
Dehidracija se definira kot stanje, v katerem telo izgubi s tekočino 1-2% svoje teže. Dehidracija vpliva na vse telesne funkcije, od spomina do delovanja ledvic in bitja srca. Celo blaga dehidracija neugodno deluje na človeka, saj prinaša utrujenost, spodbuja pasivnost in tesnobo in upočasnjuje budnost mišic in možganov. V najhujšem primeru se z dehidracijo zmanjšuje tudi količina krvi v žilah, kar je lahko udarec za srce, ki se mora zato močneje truditi za vzdrževanje pretoka krvi, s čimer pa smo z vsakim korakom bližje srčnemu ali možganskemu infarktu.

Kronična celična dehidracija nas lahko ubije, proces pa je boleč, trdijo strokovnjaki. Če je človek kronično brez dovoljšne količine vode, potem vse celice znižujejo nivo delovanja, organi postopoma odpovedujejo, možgani pa nehajo delovati. Raziskave kažejo, da kronična dehidracija znižuje mentalne in fizične sposobnosti, spodbuja razvoj astme in artritisa in je ugoden teren za razvoj raka na dojki, debelem črevesu in urinskem traktu. Neka angleška raziskava je pokazala, da so ženske, ki so pile dovolj vode (ali pa jo dobivale v telo na drug način, skozi sadje in zelenjavo) zmanjšale nevarnost obolevnosti za rakom za 79%. Druga raziskava iz ZDA je pokazala, da so ženske, ki so v daljšem življenjskem obdobju dnevno popile več kot 5 kozarcev vode dnevno za 45% manj obolevale za rakom debelega črevesa, kot tiste, ki niso pile dovolj, tj. samo dva kozarca na dan ali še manj.

Zdravniki se strinjajo, da se lahko kronične bolezni sklepov, npr revmatični artritis, preprečimo z dovoljšnjim vlaženjem organizma, saj voda zmanjšuje možnost vnetja hrustanca. V proučevanju, opisanem v britanskem Archives of Environmental Health, se je odkrilo, da samo 2% izguba telesne tekočine znižuje kratkoročni spomin, omejuje zbranost, jemlje in zmanjšuje pa tudi sposobnost vida.

Koliko je dovolj?

Za razliko od drugih hranljivih snovi, telo viška vode ne shranjuje. Povprečna odrasla oseba izgubi dnevno okoli 2,5 litra vode skozi odvajanje, znojenje in dihanje, zato je pomembno, da se dnevno nadoknadi vsaj to količino, ali pa še malo več, da bi bili dobro oskrbljeni. Če opravljate fizično delo ali če trenirate, morate spiti še več vode, da nadoknadite izgubo. Dobro je spiti dva kozarca že preden sploh vstopite v telovadno dvorano, potem pa piti tudi po vaji vse dokler se urin pri odvajanju popolnoma ne zbistri in postane svetel kot slama. Če nimate dovolj tekočine v telesu pred in med vadbo, ne omogočate telesu odgovarjajočega znojenja, to pa vodi v pretiran dvig telesne temperature in previsoko koncentracijo mineralov v krvi. Tako onemogočite krvi sposobnost, da transportira kalij in natrij - minerale, bistvene za odgovarjajoče krčenje in sproščanje mišic.

Raziskave so pokazale kako pretirana dehidracija med telovadbo lahko povzroči toplotne udare, pri čemer ekstremno visoka temperatura deluje kot sredstvo za preprečevanje znojenja, zaradi česar se telo ne more hladiti. Ker količina vode v krvi prav tako pada, dela srce hitreje, da bi črpalo dovolj krvi, kar lahko povzroči srčni napad.
Naslednje okoliščine zahtevajo povečano konzumiranje vode, treba pa je vedeti, da je količina potrebne vode odvisna od telesne teže, višine, starosti, napora in podnebja.

- telovadba: voda se izgublja z znojenjem
- vroče in vlažno podnebje: telo mora delati močneje in porabljati več vode, da bi se lahko hladilo v okoliščinah povečanega izparevanja in znojenja
- velike višine: dihate dvakrat hitreje kot v višini morske gladine (na višini se največ vode izgublja z dihanjem in ne znojenjem)
- potovanje z letalom, avtobusom ali vlakom: suh zrak iz klima naprav pospešuje izločanje vode skozi kožo in lahko povzroči dehidracijo
- bolezen: vročina, driska, bruhanje so oblike izgube vode
- zdravila na recept: zdravilo se lahko koncentrira v žilah in zato, ne dovolj raztopljeno, ne pride tja, kot bi bilo potrebno
- dieta in lakota: diete ponavadi pomenijo zmanjšano količino ogljikohidratov, ker pa se v njih skriva voda, mnoge diete delujejo diuretično.

Ne glede na to, ali delate zunaj na vročini ali v razhlajeni pisarni, ne čakajte na to, da vas užeja. Do trenutka, ko ugotovite, da ste žejni, ste izgubili že 1-3% telesne tekočine in ste rahlo dehidrirali. V primerjavi z našim sistemom javljanja lakote naš sistem javljanja žeje dosti slabše deluje. Kar je še huje, večina ljudi je navajena na to, da večinoma ne pije, zato preskočijo prve znake žeje, to pa lahko izzove utrujenost, suha usta, občutek žarenja v želodcu, povišan srčni utrip, slabost in vrtoglavico.

Pod drugimi imenom...

Vsi napitki nam ne dajejo odgovarjajoče količine vode. Iz prehrane črtajte kavo, čaj, alkohol in gazirane pijače s kofeinom, ker delujejo diuretično (iz telesa izčrpavajo vodo). Voda v hrani je najboljši izvor telesne tekočine. Sadje in zelenjava lahko vsebujeta do 95% vode, zato je uravnotežena prehrana jamstvo da ne dehidriramo.

Za čisto pitno vodo ni zamenjave. Vedite pa, da voda ni povsod enako kvalitetna. Voda iz pipe mora dosegati mednarodno sprejete standarde in vsebovati minerale kot so flour, kalcij, železo in magnezij. Voda iz pipe je lahko "trda" (vsebuje več magnezija in kalcija) ali "mehka" (vsebuje več natrija, vendar ne v pomembnih količinah). Če je v vodi preveč železa, potem ima voda kovinski okus. Minerali v vodi lahko vplivajo tudi na sposobnost vode pri izpiranju šamponov. Nekateri, kot npr, kalcij, se lahko preveč nalagajo v ceveh. Obe obliki vode - trda in mehka - vsebujeta klor, ki se uporablja za dezinfekcijo. Čeprav je kloriranje dokazalo, da lahko preprečuje širjenje epidemij kolere, hepatitisa in drugih bolezni, so nekatere skupine za zaščito okolja zaskrbljene zaradi posledic, ki jih ima lahko kloriranost na zdravje ljudi, posebej na izzivanje raka v telesu. Raziskave se nadaljujejo.
Iz tega razloga vse več ljudi pije vodo iz steklenic. Na tržišču so na razpolago različne vrste voda, vsaka pa zadovoljuje različne specifične zahteve.

- mineralna voda vsebuje minerale in sledi elementov, ki so v vodi že po naravi.
- gazirana voda je mineralna voda v kateri je naravni ali umetno dodan ogljikov dioksid.
- voda iz vodnjaka se polni iz globokih vodnjakov, lahko pa vsebuje mešanice mineralov. V taki vodi so lahko tudi sledi strupenih težkih kovin ali poljedelskih in industrijskih kemikalij.
- izvirska voda se polni v naravnih podzemnih ali površinskih izvirih, lahko pa vsebuje tudi ogljikov dioksid. Mineralna sestava variira.
- destilirana voda ali demineralizirana voda je tip prečiščene vode. Voda se zagreje v paro, ki potem kondenzira. Tako se iz vode odstranijo vsi minerali.

Kakorkoli že, imamo čudovito vodo - ustekleničeno, obogateno, filtrirano, izvirsko - vse so dobre. Najpomembneje je, da jo pijete.