V Sloveniji živi 11 vrst kač. Strupene so le modras, laški gad in gad.Vse naše kače si lahko od sredine maja do konca novembra žive ogledate na razstavi KAČE - ZAKAJ SE JIH BOJIMO?!? v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana.

Med strupenjačami je najpogostejši in največji modras (Vipera ammodytes), ki ga zlahka prepoznamo po značilnem rožičku na koncu gobca. V dolžino lahko doseže do 1 m.

Nekoliko manjši, do 80 cm dolg, je laški gad (Vipera aspis). V Sloveniji je skoraj sedemdeset let veljal za izumrlo vrsto, nedavno pa smo ga ponovno zasledili na prisojnih pobočjih Breginjskega kota. Gad (Vipera berus), ki je najmanjši med strupenjačami (v dolžino doseže do 70 cm), živi večinoma v gorah, v nižinah je zelo redek na hladnejših in vlažnih mestih.

Ian Mitchell, po izobrazbi ekolog, se že od leta 1982 poklicno ukvarja z varstvom narave. Živi na severovzhodu Škotske v kraju Lairg v pokrajini Sutherland.V Slovenijo redno prihaja že 20 let in je letos praznoval svoj 50. obisk naše dežele. V tem času je spoznal dobršen del Slovenije in seveda tudi mnogo Slovencev. Njegova ljubezen do dežele na sončni strani Alp, odlično znanje in izkušnje pri varstvu narave ga označujejo za škotskega ambasadorja varstva narave v Sloveniji oziroma slovenskega na Škotskem!

Mati Carla Giulianija, ki je bil ubit v lanskih protiglobalističnih demonstracijah ob vrhu G-8 v Genovi, je sinoči v Firencah odprla prvi Evropski socialni forum, ki bo vrhunec dosegel v soboto, ko na množičnem shodu proti vojni v zgodovinskem mestu ob reki Arno pričakujejo okoli 200.000 ljudi.

Bodite iskreni, kaj sploh veste o teh simpatičnih bitjih, razen da se v plesnem ritmu zabavajo v risankah Mala morska deklica ali Tom in Jerry? Če je to edini odgovor, berite dalje...

Se počutite slabo, brezvoljno, zdolgočaseno ali nesrečno? Ne vrzite se pred TV ali tožite prijateljem, da se slabo počutite. Naredite nekaj dobrega za svoje mentalno in fizično zdravje, pa tudi za zdravje drugih, volontirajte!

Povsod se ponujajo priložnosti za vlaganje svojega prostega časa, za druženje z raznovrstnimi ljudmi, za pomoč drugim in ustvarjenje občutka koristnosti, produktivnosti in entuziazma. Po zadovoljitvi naših primarnih potreb (ki jih na žalost mnogi okoli nas enostavno ne morejo zadovoljiti) se v nas pojavi potreba po pripadnosti, samospoštovanju, zabavi in druženju.... Za zadovoljevanje teh potreb pa smo navajeni večino od njih plačati. Plačujemo vstopnino za disko klube, vstopnice za koncerte, podnevi in ponoči sedimo v lokalih in pijemo breobzirno drage kave, kasirajo nam bazene, aerobiko, pa celo vstopnino v naravne parke! In vse to plačamo samo zato, da bi se zabavali. Vpisujemo se v tečaje, da bi premaknili kakšno možgansko vijugo, aktivirali kakšno mišico ali se družili z enako mislečini. Mislim, da obstaja boljši, bolj raznovrsten in bogatejši način za zadovoljevanje vsak nekaterih od vseh teh potreb, pa celo brezplačen – volontiranje.

Živimo v svetu, v katerem primanjkuje miru. Če pogledamo okoli sebe, vidimo, da nam nasprotovanja in nemiri povzročajo velike težave z zdravjem, v odnosih, v družini, službi, s kriminalom itd.

Nekaterim ljudem bo smešno, če nekdo spodrsne na bananinem olupku. Nekaterim bo smešno samo, če spodrsne na olupku Ivici Račanu (ha ha, če bolje razmislim, to bi bilo vsem smešno!). Nekaterim bo smešen že prizor banane, saj jih bo spomnil na določen organ.

Smisel za humor se razlikuje od človeka do človeka, toda ne drastično: dobremu vicu se vsak rad nasmeje, po smislu za humor pa se razlikujemo na tiste, ki padajo na manj zahtevni bobi-in-rudi humor in take, ki ne padajo na njega. Dejstvo, ki ga ne smete pozabiti je, da imajo v večini tudi ljudje iz prve skupine radi bolj sofisticiran humor, zato je najboljše, da že na startu ciljate visoko in se dvignete nad nivo »humorističnih« strani časopisov.

Če se ocenjujete in kritizirate, bodo to z vami počeli tudi drugi.
Če se žalite, vas bodo žalili tudi drugi.
Če si lažete, vam bodo lagali tudi drugi.
Če ste do sebe neodgovorni, bodo do vas neodgovorno tudi drugi.
Če sami sebe obtožujete, vas bodo obtoževali tudi drugi.
Če ste čustveno nasilni do sebe, bodo do vas fizično in čustveno nasilni tudi drugi.
Prisluhnite svojim čustvom, da jim bodo tudi drugi.
Če se boste imeli radi, vas bodo imeli radi tudi drugi.
Če se boste spoštovali, vas bodo spoštovali tudi drugi.
Če boste zaupali sebi, vam bodo zaupali tudi drugi.
Če boste pošteni do sebe, bodo tudi drugi pošteni do vas.
Če boste nežni in sočutni do sebe, bodo tako ravnali z vami tudi drugi.
Če se boste cenili, vas bodo cenili tudi drugi.
Če se boste hvalili, vas bodo hvalili tudi drugi.
Če se boste zabavali, vas bodo zabavali tudi drugi.
SHAKTI GAWAIN
(iz njene knjige ŽIVETI V SVETLOBI)

»Če me bodo jutri ubili, naj me ubijejo takoj,« je priljubljen napev mehiške ljudske pesmi, ki izraža idejo njihovega odnosa do smrti. Mehičani se smrti ne bojijo, sprejemajo jo kot del življenja, zato je tudi dan mrtvih eden najpomembnejših in najbolj pestrih mehiških praznikov, povezanih z rodovitnostjo.

Donald Neal Walsch
Pogovori z Bogom 3


…Govorila sva o zakonski zvezi, ljubezni in njenih zahtevah.

Ljubezen ničesar ne zahteva. Saj ravno zato pa je ljubezen.

Če tvoja ljubezen do drugih karkoli zahteva, potem to sploh ni ljubezen, marveč nekakšen ponaredek.
To ti skušam že ves čas dopovedati. To sem ti pojasnil že na več načinov.

TIBETANSKA KNJIGA ŽIVLJENJA IN UMIRANJA (Sogyal Rinpoche)

Avtobiografija v petih poglavjih

1
Hodim zdolž ulice.
In padem v globoko luknjo,
ki zija v pločniku.
Zgubljen sem… brez upanja.
Saj nisem sam kriv.
In celo večnost traja, preden najdem pot ven.

Prvonovembrski dnevi, ki prihajajo, so za marsikoga izpolnjeni s spomini na ljudi, ki so jih imeli radi, a jih ni več. Ti spomini so lahko povezani z močnimi čustvi, še zlasti, če od smrti bližnjega človeka ni minilo veliko časa.



Psihoterapevtka Frances Wilks je v svoji knjigi ' Inteligentna čustva' o žalosti in žalovanju zapisala:

»Žalost je naraven odziv na izgubo. Na poti skozi življenje izgubljamo marsikaj: videz, mladost, starše, prijatelje, službe, partnerje, možnosti, ljubezen in navsezadnje še življenje. Da bi se sprijaznili s temi izgubami, žalujemo za njimi, dokler jim nismo pripravljeni dovoliti, da odidejo.«

PLANET ALERT

MAHALA:
OPOZORILO PLANETU
(Oktober 2002)

Odpustite vsem za vse. Ni dobro ohranjati zamer. Ne obsojajte nikogar, kajti možno je, da ste bili v preteklem življenju na njegovem mestu. Mi smo nesmrtna bitja. Čas je, da dobimo svojo moč nazaj in pokažemo svojo veličino. Smo čudovita rasa ljudi in celotna galaksija je tu, da priča našemu napredovanju. Naredimo iz tega veliko slavje. Pošiljam vam svoje blagoslove!

iz knjige Sufijske zgodbe modrosti
v prevodu Evalda Flisarja

Nekoč je živel človek, ki je iz svoje dežele zašel v svet, znan kot Dežela bedakov.
Ni bilo dolgo, pa je naletel na gručo ljudi, ki so zgroženi bežali s polja, na katerem so skušali žeti pšenico.
»Na polju je pošast,« so mu rekli. Šel je pogledat in je našel lubenico.

iz knjige Sufijske zgodbe modrosti v prevodu Evalda Flisarja

Knjiga kot predmet

Sulaiman Halabi je imel na tleh debelo knjigo, ki je zadrževala vrata, da se ne bi zaprla.
Resnoben in vseveden obiskovalec, ki ni poznal Halabijevih navad, se je ob vstopu sklonil, da bi jo pobral.
»Pustite jo na tleh,« je rekel Halabi.

Tibetanska knjiga življenja in umiranja
Sogyal Rinpoche

Sočutje je tisti dragulj izpolnjenih želja, katerega luč ozdravljenja se širi v vse smeri.

O tem govori prelepa zgodba, ki mi je nadvse pri srcu. Buddha je nekoč, še preden je dosegel razsvetljenje, pripovedoval o enem izmed prejšnjih življenj...

Ko dosežeš cilj, za katerega si se boril,
in te svet za en dan okrona za kralja,
stopi k ogledalu in se poglej in vprašaj,
kaj ti oznanja človek v njem.

Ko bi le govoril z jezikom ljudi in angelov, pa bi ne imel ljubezni, bi bil kot doneča pločevina ali zveneči kraguljček,

ko bi pripovedoval o prihodnosti in čeprav bi poznal vse skrivnosti in vso modrost, čeprav bi imel vero, silno kot vihar, ki ruva gore iz njihovega podnožja, a bi ne imel ljubezni, bi ne bil nič.

BOG,

podari nam jasen pogled,
da bomo videli lepoto sveta.

~ ~

BOG,

podari nam izostren sluh,
da bomo razumeli tvoj klic,
in mehko roko,
da bomo lajšali trpljenje svojim bratom,
in besede,
ki bodo donele kot zvon v naš zmedeni čas.

~

BOG,

podari nam noge,
ki se bodo odzivale do našega delovnega mesta,
in daj nam blago dušo,
v kateri domuje tvoj mir!

Iz knjige Sufijske zgodbe modrosti v prevodu Evalda Flisarja

Talib je rekel:
»Ljudje, ki ne vedo nič ali vedo zelo malo in bi morali študirati, namesto da učijo, se radi ovijajo v meglo skrivnostnosti.

Iz knjige Sufijske zgodbe modrosti v prevodu Evalda Flisarja

El Mahdi Abassi je rekel:
»Dokazano je, da je vseeno, ali ljudje želijo človeku pomagati, kajti nekaj v njem samem lahko to pomoč prepreči.«

Velika Britanija se je odločila, da bo subvencionirala kmete v bližini Stonehenga, ki se odločijo za tradicionalen način kmetovanja. Takšno kmetovanje naj bi pomagalo pri ohranjanju tamkajšnjih predzgodovinskih znamenitosti.

Okoljski minister Michael Meacher je ob obisku prvega kmeta, ki se je odločil za ta program, dejal, da lahko nadomestitev obdelovalnih površin s pašniki pomaga pri varovanju znamenitih kamnitih monolitov. Minister je prav tako poudaril pomen zmanjševanja uporabe pesticidov, kar lahko pripomore k ohranitvi prvotnih ptičjih vrst in rastlin.

Kmetje so pohvalili program, kajti kljub spremembi v načinu kmetovanja jim bo uspelo ohraniti dobiček, ob tem pa bodo pripomogli k varovanju okolja in edinstvene arheološke pokrajine.

Vlada je za ta program namenila 500 milijonov funtov.