Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040430220039236

Kdo bo dvignil glas? ponedeljek, 5. april 2004 @ 07:00 CEST Uporabnik: ana Odnosi z naravo, kot se kažejo v spoštovanju in sonaravnem partnerstvu, so bili vedno pomemben temelj indijanskega življenja. Spodnje besedilo je del govora Orena Lyonsa leta 1977 v Ženevi pred OZN. Zahteva, da se ponovno vzpostavi izgubljena enakopravnost med naravo in človekom, ki izvira iz stoletja starega indijanskega mišljenja. Oren je pripadnik ljudstva Onondaga, enega med šestimi narodi irokeške zveze. Je zaupni upravitelj svojega ljudstva in član Kroga starešin (Elders Circle), združenja tradicionalnih indijanskih voditeljev na medplemenski ravni. »Nikjer ne vidim delegacije, ki bi govorila za štirinožce. Ne vidim poslanca za orle. Tudi če smo pozabljivi in če mislimo, da smo najpametnejši, smo vendarle del tega sveta. Učiti se moramo, kje je naše mesto – nekje med goro in mravljo, nekje, in samo tam kot pomemben del stvarstva.« Kdo bo dvignil glas? za Orena Lysona, 1978 Če bi z gričev prišle vse živali, vse ribe iz voda in ptice z neba, bi spoznali majhnost našega življenja. Nekje med goro in mravljo. razumeli bi, kod vse brezbrižno blodimo, vrnili bi se vzdolž zemeljske oble. Vem, kako tečejo voda, veter in zrak, ki z nevidnimi rokami oblikujejo drevesa, dokler ne dobijo oblik sklonjenih starcev – potem samo še praznina, hrepenenje, ki mine. Ta bol mi pravi: Kdo bo povzdignil svoj glas, govoril za živali? Gradil dom iz njihovih neizgovorjenih besed? Tu so besede moža, jezik, pobraten s travo, z lučjo in štirinožnimi bitji. Govori o novem jutru. Podeljuje glas malim živalim. Orlu daje pravico govoriti. Govori za ribe. Luč stvarstva zasije. Luč. Svetlo blesteča. Novo rojstvo sveta. Čar, ki ga nočem zlomiti. Ohraniti hočem moč teh besed. Čar, ki ga nočem zlomiti. Linda Hogan je potomka Chickasawcev in belih prednikov, rojena leta 1947 v Denverju. Dorasla je v Oklahomi, v pokrajini, v katero so nasilno preselili njeno ljudstvo. Po končanem študiju na univerzi v Coloradu je poučevala (indijansko literaturo) v mnogih krajih ZDA, objavlja liriko in kratek zgodbe. Doslej so izšle tri njene pesniške zbirke, aktivno dela tudi pri Ameriškem gibanju Indijancev in v protijedrskem gibanju. iz knjige: Tudi trava ima svojo pesem Besede Indijancev in naš čas Kathe Recheis in Georg Bydlinski poslovenila Jelka in Ivan Sernec Komentarji (0) www.pozitivke.net