Zakaj se ne zgodi, tako kot bi želela?
Zakaj ne dobim tistega kar hočem?
Kaj naj - preklinjam, se jezim in sovražim vse, ki me ovirajo na poti do cilja, katerega sem si zastavila? Ali naj bom nasilna, besna in vzvišena, ker bi moralo biti po MOJE?
Nič ne pomaga, čas gre naprej, čas dela zame.

Ko se mi to zgodi enkrat, dvakrat, petkrat, stokrat, pa se zamislim, kako je naporno tako življenje. Zakaj se mi želje ne izpolnjujejo? Zakaj me ovirajo situacije in ljudje, da ne gre tako, kot bi želela.? Zakaj me ljudje ne ubogajo???????

Čez zračno drsenje minut
poči vzmet

Iz sidrišča nog
čez mreže rok
en sam gib
doseže poln meh
vsem na očeh

Stop!

Moker lok
kožo ožame
Zalaja pes
naščuvan v bes

Oživi spomin
na Eifflov stolp
na deževne dni
v Parizu

Rdeči kardinal
na drevesu
zapoje
in odleti

Ne zmeni se
za pse
ljudi
in nepomembne stvari

...o0o...

Videla sem življenje in smrt.
Izkusila sem srečo, skrb, bolečino.
Življenje skale živim.
Sem del naše matere, zemlje.
Na svojem srcu sem čutila utrip njenega srca.
Čutila sem njeno radost in bolečino.
Življenje skale živim,
Del našega očeta sem, Velike skrivnosti.
Čutila sem njegovo gorje in njegovo modrost.
Videla sem njegove stvaritve, svoje brate,
živali, ptice,
govoreče reke, vetrove, drevesa,
vse, kar biva na zemlji,
kar v vesolju biva.
Po krvi sem z zvezdami povezana.
Govoriti znam, če z mano govoriš.
Lahko ti pomagam, če me potrebuješ.
Ne prizadeni mi ran,
ker čutim kot ti.
Moč imam, da zdravim,
moral jo boš najprej poiskati.
Morda misliš, da sem samo skala,
ležeča v tihi globeli.
Vendar nisem to,
sem del življenja,
živim,
pomagam tem,
ki me spoštujejo.

Cesspooch
tekst (Dancing Eagle Plume) je bil objavljen v Akwesasne Notes leta 1973

iz knjige: Ali veš, da drevesa govorijo
Modrost Indijancev
poslovenil Ivan Sernec

Udarci s sunki vesti dramijo gore.
Rušijo se mestne hiše in stolpnice v prah.
Med razvaline se prikrade gorila,
z nogama jezno zaloputne zraku zapah.

Svet skoti, potopi in ga izbriše,
spremeni njegovo podobo v črn skelet.
Učenjak v svoji ekspertizi zapiše,
da planet peša, da bo uničen pregret.

Gozd z infarktom pljuč zadušljivo umira,
zrak je s plini nasičen, težak in razgret,
vode zmanjkuje, vodovod se redno klorira,
duši se nebo, zemlja usiha in vodomet.

Usta so suha in žejna, vzdih je težak.
Le kako bi rešili ta zaplankani svet?
Slišati je bolne pse, ki lajajo v mrak.
Odpovedo misli, udeležba pravih besed.

Medlo je sonce, meseci so brez deževja,
o suhi zemlji in rekah raje ne govorimo,
po preobilnosti stvari nenasitne potrošnje
na planetu zaostalih goril nemočni zaspimo.

Zemlja je vročična, človeku je tuja.
Ne more se gibati ptica s konicami kril.
Je v svobodnem letenju enodnevnic nuja,
da človek sobiva s svetom norih goril?

...o0o...

Vse dni v tednu
bom raje 'out'
za druge
in v stiku
s seboj…,
kot da bi bila 'in' zanje
in daleč
od sebe.


Portie Nelson

Je rekel v soboto en....

"tole je težje kot hoja na Grintovec"

uf....pravzaprav je bil še blag...je težje kot hoja na Triglav.

Zakva se že gre. Jah, a se da presekat izčrpljujoči boj dveh, boj, ki ju uničuje...dobesedno...na vseh nivojih...pa se imata še vedno rada...nekje...v globini krvavečih duš?
Se da.
A pa se splača.....definitivno se.
Pogum...ogromno poguma, volja...ogromno volje......potrebujeta....oba.....pa se da.
In?
Nč in, zacelita svoje rane...nezavedne...iz otroštva...kasnejše...... ki bi jih prenašala iz odnosa v odnos...še večje...še bolj boleče.
Zacelita jih en drugemu...ustvarita ljubeče razmerje....polno...lepo...zdravo.
Zakaj to sploh pišem...hm...ker se splača.


en_bk

Režala sem se varnostniku v Sparu, ki me je uradno in brez pojasnila ustavil na poti iz trgovine. Pod roko sem imela zavitek rumenega toaletnega papirja in čez ramo polno torbo sadja in zelenjave. Še naprej sem se hahljala, ko se mi je z elektronsko pošto moški, ki ga ne poznam, pritožil, da sem mu dvakrat poslala pošto z virusom. Odgovorila sem mu, da se pač vsak enkrat prvič sreča z virusi, ki delujejo kot pač delujejo in nazaj dobila odgovor užaljenega otroka. Tudi prav. Potem sem dobila pošto mladeniča, ki po elektronski pošti posreduje informacije o delavnicah in predavanjih. Preden je mojo pošto poslal naprej, me je v zvezi z vsebino, ki sem mu jo poslala in namigom naj nekaj spremenim, dobronamerno vprašal, če prodajam sebe ali svoje znanje. Tu sem se pa že naježila…, ko me je obšlo, da je vprašanje zelo dobro.

Bravo, sem odpisala. Seveda gre za zame vso in ne za moje znanje.


In ko sem čez pol ure stala pred poštnim okencem, je mimo moje roke stegnil roko domači poštar in ko jo je potegnil nazaj, me je mimogrede popisal s kemičnim svinčnikom po dolžini kakih deset centimetrov. Hej! sem dvakrat poklicala, ko je odhitel in seveda se ni ozrl. Potem sem vztrajala, naj mi prijetno dekle za kupljene znamke in kuverte izstavi en račun.
Ali ne moreta biti dva? je vprašala, sem šla že ven iz računalnika.

Boste šla pa še enkrat noter, sem bila odločena. Kaj me je pa vaš poštar porisal...!!

In osem devetin je v meni noter planilo v smeh in zdelo se mi je, da gre na smeh tudi njej.

Prehodila sem Posočje
in zašla v zlatorogov raj.

V gori med skalovjem
beli kozel od nekdaj
ranjen v zavetju
motri človeka - zver,
ki v lakomnem početju
odprl je skrivnostim gore dver,
da izruje cvet,
da prestreli ptici let.

...o0o...

Življenje kalifornijskih indijanskih rezervatih, ki so bili nekoč zaradi zastarele infrastrukture ločeni od modernega sveta, je zahvaljujoč novim tehnologijam ujelo korak z 21. stoletjem.

V južnokalifornijskem okraju San Diego, kjer se nahaja 18 Indijanskih rezervatov s skupnim prebivalstvom okrog 15.000 oseb, donedavnega Indijanci niso imeli dostopa do modernih tehnologij, saj se zaradi nizkega števila naročnikov telefonskim in telekomunikacijskim družbam ni splačalo vlagati v omrežje.

Današnji direktor projekta Plemenske digitalne vasi, TDV (Tribal Digital Village), Jack Ward, se spominja, da se nekoč ni mogel povezati na internet, kadar je padal dež. "Telefonske žice so zelo stare, na puščavski vročini pa hitro razpadejo." Pred tremi leti so se plemenske oblasti odločile svoje pripadnike uvesti v moderni svet in zaprosile Hewlett-Pacard za donacijo 5 milijonov dolarjev. Svetovni tehnološki velikan se je rad odzval in jim pomagal, ne iz dobrodelnih razlogov, temveč tudi, da bi skozi delo preizkusil nove tehnologije: "Zares smo želeli spoznati tudi v praksi, kaj je potrebno storiti, da se doseže uspeh na podcenjenih tržiščih in na tržiščih v razvoju," izpostavlja Scott Bosinger iz HP.

Če ti pa že iz ulice v stanovanje prihajajo glasne kletvice mimoidočih, ko nekdo nekoga nekam pošilja, ali ko še huje od tega, nekdo nekomu j**** Boga, je pa res že čas, da napišem, članek o preklinjanju in njenih posledicah.

Najprej; Kaj je zame kletev?

To so besede, mišljene, ali izrečene, ki so usmerjene na nekoga, z negativnim čustvenim nabojem, z namenom to osebo ponižati, prizadeti, oziroma ji nekaj slabega želeti.

Spomnim se primera, ko sem enkrat šel na Brezje, da si prvič ogledam cerkev, v katero tako množično romajo Slovenci iz vseh krajev.

Ravno ko sem prišel do cerkve, je iz nje izstopila mlada družina z dvema otrokoma. Eden od njiju se je zaletel na cesto, ne da bi pogledal levo desno.
To je njegovega očeta tako razburilo, da mu je zakričal: »J**** ti Boga«

Seveda če pogledamo logično, je ta kletvica povsem brezsmiselna.

Če vzamemo, da je j****** v bistvu hrvaško-srbski glagol, ki pomeni v slovenščini ljubljenje, ali občevanje, bi ga lahko poslovenili z: »Ljubim ti Boga«, ali pa: »Občujem ti Boga« kar zveni točno nasprotno od zgornje kletvice.

Saj je ljubljenje pozitiven izraz, kakor tudi sam izraz občevanje, ki v osnovi pomeni komuniciranje in ravno to v medsebojnem komuniciranju vedno počnemo, komuniciramo predvsem z duhom ali esenco tega človeka.

Zelo zanimivo je reagiranje ljudi na to kletvico.

Vse, kar Indijanec dela, se razkriva v podobi kroga. V krogu utripa moč sveta. Vse teži za tem, da se uvije v krog. Takrat, ko smo bili srečno in čvrsto ljudstvo, nas je krepila moč svetega obroča. Dokler je bil sklenjen, nepoškodovan, je bilo ljudem dobro. Cvetoče drevo je stalo v njegovem središču in hranile so ga vse štiri strani neba. Vzhod je prinašal mir in svetlobo, jug je razširjal toploto, zahod je pošiljal dež, sever z ledenimi viharji pa nam je podarjal vztrajnost in moč.

V krogu se dopolni vse, kar se na svetu dogaja. Nebo je okroglo in slišal sem, da je zemlja okrogla, da je kot žoga, in njej so podobne tudi zvezde. V silni moči se vrtinči veter. Ptice spletajo okrogla gnezda, ker je njihova vera podobna naši. Okrogla sta sonce in luna. V neprekinjenem krogu vzhajata in zahajata.

V ponavljajočem se zaporedju prihajajo in odhajajo letni časi. Krožnemu toku sledi življenje, od otroštva do otroštva. Naša bivališča so bila okrogla kot ptičja gnezda, postavljena v krogu, v obroču našega ljudstva, gnezdo iz mnogih gnezd, v katerem smo negovali in vzgajali otroke – po volji Velikega duha.

Hekaka Sapa

Pojasnilo: tipi je značilna oblika šotora prerijskih Indijancev. Indijanska filozofija kroga je močno vplivala na izobraževalni sistem novih indijanskih šol; cilj je celostno razumevanje vzgoje. Prerija je francoska beseda in pomeni travnik – velika travnata ravnina, ki jo na zahodu omejujejo Rocky Mountains. Bila je pašnik neštetih bizonjih čred.

iz knjige: Ali veš, da drevesa govorijo
Modrost Indijancev
poslovenil Ivan Sernec

Spodbujen z nedavno odkrito prodajo piratskih posnetkov, se je Bob Geldof odločil organizirati izdajo službenega posnetka največjega koncerta vseh časov.

Zaradi izjemno zapletenega vprašanja avtorskih pravic legendarni koncert v korist lačnim Etiopijcem nikoli ni bil objavljen na audio in video posnetkih, kar so pirati še kako znali izkoristiti. Organizator Bob Geldof je oznanil, da je videozapis tega koncerta 'last etiopskega naroda, ki ni bila v popolnosti izkoriščena', ter z enako genialnostjo, s katero si je tedaj zamislil snemanje začetka projekta (singla 'Do They Know It's Christmas?') in s katero je našel način, da je bil celoten prihodek od njegove prodaje namenjen kupnji hrane in zdravil brez vseh birokratskih in distribucijskih stroškov, tudi zdaj rešil problem, kako naj se uporabi posnetek.

povzeto iz predgovora k slovenski izdaji in uvoda knjige 'Ali veš, da drevesa govorijo'
(Modrost Indijancev - poslovenil Ivan Sernec)

Katedrale duha, v katerih so se rojevala videnja prvih in pravih Američanov (Indijancev), so bile preveč prostrane, da bi jih lahko omejili z opeko ali zidovi. 'Velika skrivnost' ali 'Veliki duh' je Stvarnik, ki je v vsem prisoten, in Indijanci so prepričani, da so z vsakim dihom deležni njegovega življenja in njegove moči. Indijanska ljudstva severne Amerike imajo živ in neposreden holistični odnos do stvarstva, do vsega bivajočega. Njihove duhovne tipalke pa segajo še dalje, do samega 'Svetega obroča', v katerem živi modrost resnično človeške kulture sožitja.

Sedanjost je osupljiva. Nad nami divjajo poplave in kar ni trdno zakoreninjeno v duhovne okvire ali norme novega časa, je odstranjeno. Čas v katerem živimo je po eni strani kot nesmiseln in napredujoči kaos, po drugi strani pa svetloba vse jasneje sveti in se širi po vsem našem planetu. Invazija kaosa je vse bolj prisotna, toda istočasno prodirajoča svetloba trpečim človeškim srcem podarja milostno tolažbo in spoznanje.

Kaos ima vlogo, da podira trhlo "hišo" iluzij in prevar. Svetloba Boga pa nasprotno vselej omogoča jasno prepoznati, kateri poti ali smeri je treba slediti, da bi lahko zavzeli svoje mesto v novi stopnji evolucije Božanskega načrta. Trenutno živimo v zelo čudnem času. Če samo pomislimo na vsa uničevalna orožja, ki so na tem planetu, kljub pogovorom in načrtom o razorožitvi, še preveč, se nas hočeš nočeš v srcu poloti strah in tesnoba.

Polna luna v devici prinese veliko sprememb. Dogodi se na 17.stopinji, ki predstavlja rušenje. Tu ne gre za umiranje, nove ideje postanejo prodorne, da stare izbrišejo.

Po polni luni se že čuti porajajočega se ovna, kajti prebuja se pomlad. Topi se sneg in zaledenela zemlja, prebujajo se prvi sokovi, ki jih je vzpodbujal februarski veter. Ta čas bo močno poudarjena značilnost ribe, vpliv vseh ostalih znamenj in rojstvo novega. Znak ribi pomeni zlitje vseh idej. Torej čim močnejši je bil veter, tem močnejši so sokovi. Veter simbolizira nove ideje, ki so ta čas vršale okoli nas, sokovi pa simbolno predstavljajo plod, ki se bo razvil. Velik ciklus prinaša zaključevanje večletnega delovanja v konkretnost. Ribi se že prevešata v ovna, kar pomeni, da se bo prvi ognjeni impulz hipoma prebudil. Popki bodo vzbrsteli, semena vzklila…

Velikokrat vsak izgovori te besede ali se vpraša v mislih in tehta o vrednosti. Seveda vsaka stvar ima svojo ceno. Gremo v trgovino, kupimo stvari, ki jih potrebujemo ali pa mislimo, da jih potrebujemo. Že si stvar močno želimo, se v mislih prepričamo, da je to že naša potreba. Če znamo tako spretno manipulirati s svojimi čustvi, željami in potrebami, se lahko naučimo tudi obratno. Te stvari ne potrebujem, te stvari si ne želim, ker…..

Za vsako stvar, ki jo dobimo v trgovini, potrebujemo denar. Kaj pa za stvari, ki se jih ne dobi v trgovini?
Koliko stanejo stvari, ki se ne dajo kupiti za denar?
Koliko moramo »vložiti« truda, poštenosti, dobrote, ljubezni in miru za stvari, ki niso na prodaj, pa si jih tako močno vsak želi?!
»Stvari«, ki se ne dajo dobiti v trgovini, mislimo, da se dobijo zastonj, da nam pripadajo in da mogoče celo – so naše.

Danes sem zaljubljena v življenje.
Zaljubljena sem v vse,
kar vidim z očmi,
v vse zvoke, ki jih slišim,
v vse kar občutim.

Še dobro, da imam telo,
da občutim, vidim
in slišim - vse to.

Še dobro da vem,
da od tu naprej
- še ne smem.

Hvala za vse kar imam
in taka se tebi predam.

Veliko norosti je v vaši tako imenovani civilizaciji. Kot norci drvite beli ljudje za denarjem, dokler ga nimate toliko, da vam ga v prekratkem življenju ne uspe porabiti. Ropate gozdove, zlorabljate zemljo, zapravljate njena bogastva, kot da ste poslednji rod, ne mislite na potomce, ko bodo vse to prav tako potrebovali. Govorite o boljšem svetu jutri, medtem pa gradite bombe, da bi razdejali svet danes.

Tatanga Mani

Angeli so božji sli. Ljudem oznanjajo božjo besedo, naznanjajo jim božjo bližino, ki jim pomaga in jih ozdravlja. Posegajo v njihovo življenje, varujejo jih na njihovih poteh in jim govorijo v sanjah. Angeli so sli neke druge, globlje resničnosti. To so podobe našega hrepenenja po varnosti in domovini, po lahkotnosti in veselju, po živahnosti in ljubezni. Povezujejo nebo in zemljo. Odpirajo nam nebesa in dajejo našemu življenju nebeški sijaj.

Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva
Tel.:03/5763-303
Internet: www.osvoboditev-zivali.org
Email: info@osvoboditev-zivali.org

29.2.2004
MEDIJEM V SLOVENIJI


SPOROČILO ZA JAVNOST
V ZVEZI Z NAMERAVANIM POBOJEM MEDVEDOV, RISOV IN VOLKOV


Spoštovani,

prosimo, da v Vašem mediju objavite naslednje sporocilo za javnost v zvezi z nameravanim pobojem medvedov, risov in volkov, ki se glasi:

Slika tedna

Slavni pevec in dobrodelnik je prijavil policiji prodajalca nelegalnih posnetkov največjega dobrodelnega koncerta v zgodovini.

Dan, ko sta bila na stadionu Wembley v Londonu ter na stadionu v Philadelphiji izvedena koncerta Live Aid, 13. julija 1985, si bomo za vedno zapomnili kot dan, ko je popularna glasba pokazala, koliko srca in duše premore. Soočene s slikami katastrofalne lakote v opustošeni Etiopiji, so največje zvezde sveta, pregovorno znane po samoljubnosti in vzvišenosti, za en dan odložile svoj veliki ego ter se skromno postavile v vrsto, da bi sodelovale v največjem možnem glasbenem dogodku.

Za olajšanje človeškega trpljenja nič ni bilo premalo; za snemanje dveh singlov (britanskega 'Do They Know It's Christmas' in ameriškega 'We are the World') so se zbrale največje zvezde, ki jih popularna glasba je ali bo kdajkoli imela. V imenu koncerta so bile pozabljene stare zamere, legendarne skupine, za katere nihče ne bi pomislil, da bodo kdaj spet igrale skupaj (Crosby, Stills in Nash, Led Zeppelin, The Who, Beach Boys) so se menjavale na odru na obeh straneh oceana druga za drugo, prihodki od prenosa koncerta in reklam pa so nahranili mnoge Afričane, ki bi sicer umrli od lakote.

Dandanes se v nekaterih družinah dogovorijo, da si ne bodo ničesar več podarjali, ker imajo pač že vsega dovolj. V tem je gotovo nekaj zdravega. Vendar pa obstaja tudi takšna askeza glede daril, ki je samo odraz pomanjkanja fantazije. Medsebojno obdarovanje je izraz ljubezni in živih vezi.

Pri podarjanju izražamo, da smo obdarjeni tudi sami. Nemška beseda 'schenken' (slovensko pogovorno šenkati = podariti) pomeni prvotno 'dati nekomu piti'. Drugemu, ki je žejen, torej nekaj natočimo, da se odžeja. Kdor ne čuti žeje, mu pač ne bomo ničesar natočili. Danes mnoge ljudi ne žeja več po sladkarijah ali po vinu, po oblekah ali gospodinjskih napravah, da bi si želeli takih daril. Kajti tega ima večina že dovolj.

Vsakogar od nas pa žeja po ljubezni, po pozornosti, po naklonjenosti, po spoštovanju. Tako si danes pač večina želi darila, ki je izraz ljubezni. Kadar položim v darilo svoje srce, tedaj se bo dotaknilo drugega in potešilo njegovo žejo.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun