Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Vzrokov, ki lahko vplivajo na pojav in razvoj raka je veliko; to so
karcinogene - rakotvorne snovi v okolju, tobak, alkohol in procesirana hrana.
Tokrat bom pisal predvsem o tem. Preden začnem, navajam citat Profesorja Dr.
Medicine Kollath-a: "Kdor živi nezdravo in se napačno prehranjuje, se
vse življenje pripravlja na raka!" "Sem spadajo tudi strupi in droge,
ki povzročajo raka, X žarki - rentgentski žarki in žarki, ki rabijo za obsevanje
(radiacijo) in celo rakave terapije same", ugotavlja Susan Hazard,
Doktorica Farmacije.
Res pa je, da se pri osebi lahko razvije rak tudi v odsotnosti teh zunanjih
faktorjev. To stanje se začne, ko prvič začutite izčrpanost, oslabitev
(izčrpanost je tudi 1. stopnja bolezni po metodologiji Naravnega Zdravja,
Naravne Higiene), saj vaše telo ne zmore več uspešno obvladovati in izločati
vseh zunanjih in notranjih strupov; ti strupi se v telesu nabirajo in če ne
vzpostavimo korekcijskih mer, bolezen napreduje skozi Sedem stopenj
bolezni (kot so bile prikazane v Klubskem glasilu Znanost Življenja, Poletje
2001), vse do končne, zadnje stopnje, ki se imenuje Rak.
Kadar sanjamo o otroku, je to vedno prispodoba, da v nas raste nekaj novega. To je nepopačena in prvobitna podoba, ki si jo je o nas zamislil Bog. Včasih sanjamo, da držimo v rokah ranjenega otroka ali da nam otrok pade iz rok. Ali pa, da pozabimo nanj in ga pustimo nekje samega. Sanje nas hočejo opozoriti, naj skrbneje in bolj zavestno ravnamo z otrokom v sebi. Zaslutimo, kdo smo. Vendar pa kljub temu spet zapademo v stare vloge in vzorce. Prizadenemo otroka v sebi.
Otrok v sanjah je tudi simbol novega začetka.
torek, 2. marec 2004 @ 05:58 CET
Uporabnik: titanic
Kako posameznik, ki je na duhovni poti razvija svoje notranje življenje, je odvisno od tega koliko ima izkušenj, kakšne so te izkušnje in pa seveda možnosti, katere so posledice prejšnjih življenj, vzgoje ter okolja.
Prvi korak na poti, po kateri se odloči hoditi je ta, da se želi spremeniti v bolj plemenito, dobro, zdravo in ljubečo osebe. Morda pozna nekoga, ki se želi z njim primerjati, biti tak kot on in ga posnemati.
torek, 2. marec 2004 @ 05:45 CET
Uporabnik: stojči
Verjemi v čudeže
in čudeži se ti bodo,
dogajali kar naprej.
Prideš kot berač,
prosiš za pozornost,
prosiš za ljubezen ne vedoč, da si kralj,
ali kraljica srca,
da je prav v tvojem srcu,
skrita ljubezen,
vsega sveta.
Srečujem vladarje berače
in srečujem berače kralje,
res čudežen je,
ta notranji človeški svet,
v tvojo omejenost ujet,
ali s tvojo ljubeznijo prežet.
Zato zaupaj v srce
in ne bodi ne sebi,
ne drugim,
dvomeči zastoj.
Verjemi v ljubezen,
verjemi v svoj mir
in največji čudež se bo,
tudi zate zgodil.
Vidiš, kar se mene tiče,
niti nočem imeti izbire,
jaz verjamem v čudeže. :)
torek, 2. marec 2004 @ 05:04 CET
Uporabnik: Pozitivke
NAKALJEVANJE SEMEN
tudi pozimi
predavanje: Mateja Reš
NAJ SE PREDSTAVIM
Lep pozdrav vsem, ki vas zanima nekaj novega, drugačnega. Vsem, ki vam je nakaljevanje semen oziroma gojenje kalčkov že domače in vsem, ki se s tem še spogledujete.
Sama sem se s kalčki srečala pred dobrimi desetimi leti, ko je Ruth, ki so jo od nekdaj privlačile nenavadne, nove reči, kupila knjigo o vzgoji kalčkov in kalilnik. Sprva je bila zelo zagreta, začetna vnema pa je kmalu popustila in kalilnik je ostajal prazen.
Enkrat sem si vse skupaj sposodila in kalilnik je postal moj. Ruth pa si je, kot vidim, omislila novega.
Ker je naša prehrana v zadnjih letih nekam hitra in si mnogi ne vzamemo dovolj časa za pripravo hranilno polnovrednih obrokov, se kalčki, ki so privlačni na pogled in zrastejo kar na domačem pultu, priročno dopolnilo prehrani.
ponedeljek, 1. marec 2004 @ 06:57 CET
Uporabnik: Nara
Sledi odlomek iz pisma poglavarja plemena Duwamish predsedniku ZDA Benjaminu Franklinu iz leta 1855, ko so belci hoteli od Indijancev kupiti plemensko zemljo:
Kako lahko prodate ali kupite nebo, toplino zemlje? Ta ideja nam je tuja. Saj ne posedujemo svežine zraka ali bistrine vode, kako naj jo torej kupite od nas?
ponedeljek, 1. marec 2004 @ 06:47 CET
Uporabnik: Pozitivke
Člani meniškega reda Mevlevi, na zahodu bolj znani kot plešoči derviši, nosijo ime po svojem ustanovitelju Mevlani, znanem tudi pod imenom Rumi. Živeli so v samostanih, imenovanih Mevlevihane. Njihov samostan Galata v Istambulu je primer pozne otomanske arhitekture. V njem so grob, velika obredna dvorana, namenjena plesu dervišev, vodnjak, iz katerega so brezplačno delili vodo prebivalcem, meniške celice, ločeni prostori velikega mojstra, prostori, namenjeni ženskam, soba tišine, velik bogato okrašen vodnjak za obredno umivanje in pralnica.
ponedeljek, 1. marec 2004 @ 06:35 CET
Uporabnik: november
Trenutek….
Ja, v življenju nas spremlja vse polno takih in drugačnih trenutkov, ki nam lahko spremenijo življenje,razmišljanje in še marsikaj drugega.Nekateri gredo mimo nas in se nas sploh ne dotaknejo, čeprav se jih zavemo. Vsekakor je večina njih pomembna v naših življenjih…na naših poteh..v našem vsakdanu.
Nekateri pa so posebni, močni…..taki, ki jih nikdar ne pozabiš, pa naj bodo lepi ali ne…..dogodijo se in ne moreš se jim izmaknit ali bežat pred njimi…..ne takrat, ko se dogodijo in ne kasneje, ko se jih spominjaš.
S prijateljem se odpraviva v gore, da bi splezala smer, ki se nama je motala po glavi že nekaj časa…postala je želja, ki si jo je bilo vredno izpolnit. Pozno popoldan, po parih urah hoje, prispeva pod steno in si poiščeva primeren prostorček na mehki travi…..tak, da ima lep razgled, pa da je dovolj prostoren za spanje.Vse je tako tiho in mirno….spokojno. Dan se že nagiba v večer in v steno sijejo še zadnji večerni žarki…čudovita stvaritev narave je to.
Prične se daniti in v daljavi gledam jutro, ki nastaja….prebuja se nov čudovit dan. Zlezeva iz spalnih vreč in ob srebanju čaja uživam v pogledih…..v dolini je še skoraj tema, tukaj je pa že kar svetlo.
Zamislim se in srečen sem, da mi je dano, da sem lahko ta trenutek tukaj….vse to vpijam vase, kot bi hotel shraniti globoko v sebi….se napolnit za naslednje dni, ko bo treba spet v dolino…dol v gužvo, hitenje, tekanje za materijalnimi dobrinami…..tu gor ne potrebuješ nič takega, le prepustiti se je treba…prepustiti takim trenutkom, ki jih narava ponuja…..tukaj se da še tišino poslušat in to res ni težko.
ponedeljek, 1. marec 2004 @ 06:31 CET
Uporabnik: stojči
Pride en saniyasi
(nekdo, ki se je vsemu posvetnemu odpovedal)
k nekemu bogatašu na obisk in mu razlaga,
kako je privrženost materialnim dobrinam
in čutnim užitkom res slaba stvar
in kako se je treba čimprej vsemu odpovedat in osvobodit.
Nenadoma v bogataševi palači nekdo začne kričati:
"Požar, požar!"
Saniyasi sredi pogovora skoči v zrak,
zgrabi svoje opanke in palico,
edino svoje premoženje in plane ven,
bogataš pa nič, lepo ostane tiho na svojem mestu, kjer je bil.
ponedeljek, 1. marec 2004 @ 06:28 CET
Uporabnik: Pozitivke
Da bi spoznali resnične vzroke bolezenskega stanja na duševni ravni, moramo poznati dušo. Duše pa na ravni anatomije našega telesa ne najdemo. Oglejmo si , kaj pravi o štirih vidikih človeške osebnosti Carl Gustav Jung, ki tako v celotnem razvojnem procesu človeške rase kot tudi v procesu zorenja vsakega posameznika, potekajo na enak način, drug za drugim in poleg drugega.
:Štiri stanja duše:
PRVA STOPNJA - RAVEN OBČUTKOV
Ta raven je tesno povezana s telesnim zaznavanjem in predstavlja najosnovnejšo mrežno prepletenost telesa in duše. V prvih letih otrokovega življenja je raven občutkov prevladujoča in prva izrazita stopnja razvoja duše. Zato doživi otrok bolečino telesnih občutkov neposredno močno in čisto elementarno. Pomislimo na dojenčka, ki z užitkom pije na materinih prsih. Ko pa se pojavijo krči, vpije, se zvija in je poln bolečin. Ko krči popustijo, se takoj spet pojavi občutek lakote in užitka, vse se spet ponovi.
DRUGA STOPNJA JE RAVEN ČUSTEV (14 - 21 LET)
Na tej ravni - nivoju duše bolečina ni le občutena, temveč tudi doživeta. V življenju posameznika pride do razvoja te dimenzije duše najpozneje v puberteti, v nadaljevanju našega življenja pa se poglablja in spreminja. Ker je slika te realnosti obarvana zelo osebno, je razumljivo, da ljudje trpijo različno. Če doživljanje bolečine določa predvsem ta raven, lahko bolečino umirimo z duhovno metodo ali s pomirjevali.
ponedeljek, 1. marec 2004 @ 05:55 CET
Uporabnik: Pozitivke
V letu 2004 smo in je Čas.
Je čas in je Čas.
In čas se spreminja v Čas, ko se človek spreminja v Človeka, ki je stvarnik, vstali posameznik, ki zavestno skrbi za svojo Svetlobo, ki je njegova božanskost.
Je Čas za preobražanje manjšega človeka v večjega in največjega, dobrega v boljšega in najboljšega.
Je Čas za zavestno ustvarjanje željene realnosti, za prizemljevanje svojih sanj, za bivanje po svoji izbiri.
Je Čas končevanja karme, če tako izbereš.
Pomeni, da je Čas za odgovornost do svoje Svetlobe, za novo razširjanje v življenju, za veselje in za strast srca.
Končno je Čas za pisanje svoje knjige življenja, polne še nepopisanih listov najboljšega papirja. S tem pa za opuščanje ostankov iluzij in dvojnosti noter v človeku in s tem v njegovem življenju, kar pomeni soočanje z ostanki človeške teme, ki nujno prihajajo na dan.
Je Čas za višanje svoje vibracije, za korakanje svoje Duše in za višje resnice.
Je Čas za polno vrnitev v telo in na Zemljo, za resnico, ki jo človek čuti in ve in zato ni več izgovorov za izogibanje in odlaganje, razen če se res zelo potrudi negovati svoje iluzije.
Je Čas za delo, za druženje z Novo Svetlobo, v družbi katere se stara energija preobraža v novo - igraje in lahkotno, če gre.
ponedeljek, 1. marec 2004 @ 05:44 CET
Uporabnik: ana
Kadar sem pozoren, začutim, kako sem v marsičem nepozoren. Tega se tedaj tudi zavem, ne da bi vrednotil. Zavedanje brez vrednotenja vodi k miru. Vzrok našega nemira je pogosto v tem, da vse, kar počnemo, vrednotimo. Te ugotovitve pa večinoma ne ustrezajo našim vrednostnim merilom. Zato smo nezadovoljni s seboj v tem svetu, v nas se razseje nemir. Če zavestno nekaj zaznam, ne da bi to vrednotil, lahko vse pustim tako, kot je, ne da bi mi bilo treba kaj spremeniti. In če lahko tako pustim, se bo spremenilo samo od sebe. Če lahko pustim svojo nepozornost, ne da bi se boril proti njej, se bo spremenila v pozornost. Ni mi treba tega posebej storiti ter uporabiti za to številnih zapletenih metod in tehnik. Povsem mirno zaznavam svoj nemir. Čutim, da je moja notranjost precej razburkana. Vendar pa moj jaz sam, ki to občuti, ni nemiren.
nedelja, 29. februar 2004 @ 06:55 CET
Uporabnik: edmond c.
V bistvu je zelo preprosto.
Če smo ljudje sami odgovorni zase in za srečo
v svojem življenju, potem nam lahko ta kratek test pomaga
narediti korak naprej, proti večji izpolnjenosti v osebnem in
tudi poslovnem življenju.
Če pa ljudje nismo sami odgovorni za svoje življenje, potem pa
nam tako ali tako nihče ne more ZARES pomagati, ker smo pač odvisni
od drugih...
Kako izvršiti ta test?
Vse kar potrebujete je pol urice časa in miru, nekaj samokritičnosti
in iskrenosti...
ter seveda poguma.
Zaklenite se v svojo sobo, izklopite radio, GSM in se usedite.
Sprostite se in usmerite pozornost na svoje vsakdanje življenje, nase.
nedelja, 29. februar 2004 @ 06:31 CET
Uporabnik: ana
Moškim je pogosto težko ukvarjati se s svojimi čustvi in s svojim notranjim življenjem. Raje se izognejo odkritosrčnemu spoznavanju samega sebe in svojo energijo prenesejo na poklic, v katerem se žrtvujejo za svojo družino.
A manj ko se poznajo, bolj jih je strah neznanega v sebi. In tem bolj prestrašeno se odzovejo na sliko v ogledalu, ki jim ga pomolijo otroci.
sobota, 28. februar 2004 @ 06:35 CET
Uporabnik: stojči
Človek nikoli ni to,
kar si misli da je.
Misli, predstave,
so prepočasne,
za občutja srca
in težko lovijo,
ta trenutek enosti,
v večni spremembi.
To lahko stori le,
tvoje in moje srce,
če se preda,
notranjemu dihu duha.
sobota, 28. februar 2004 @ 06:19 CET
Uporabnik: ana
V bližini vedrega človeka se ne moreš pogovarjati o koncu sveta. Ne moreš na dolgo in široko tožiti nad razmerami v svetu. Veder človek si ne zatiska oči pred dejanskim stanjem tega sveta. Temnih plati ne odkriva. Vendar pa vse gleda z druge perspektive, namreč s perspektive duha, ki zmore videti tudi skozi temo, dokler ne prodre do bleščečega božjega temelja.
Poznavalci oranžne enrgije - Če vas mučijo strahovi, neplodnost, spolne frustracije ali če prepočasi napredujete po duhovni poti, si omislite zajca - Azteški kmetje in njihovih štiristo zajcev - Žival iz podzavesti prispeva k poznavanju sanjalskih tehnik - Nosečnice naj ne gledajo v obraz polne lune
Nekoč so kunce gojili predvsem zaradi mesa, dlak in krzna, danes pa jih najdemo med priljubljenimi domačimi živalmi, nad katerimi se navdušujejo predvsem manjši otroci, čeprav je njihovo poslanstvo in učenje bolj pisano na kožo njihovim staršem. Iz kunčjih dlak še vedno izdelujejo klobučevino. Beličniki - albino kunci so brez barvila in imajo rdeče oči, ker jim zaradi pomanjkanja barvila v šarenici presevajo krvne žilice. Trgovci zelo cenijo volno angora kuncev.
Zajci različnih pasem se med seboj razlikujejo po velikosti, barvi in dolžini dlake. Poznamo domače, divje, poljske, planinske, celo morske zajce, čeprav gre pri slednjem za ime vrste polža. Nekateri imajo izrazito dolga ušesa, drugi čisto kratka, kar pa ne vpliva na njihov oster sluh, ki jih v naravi opozarja na bližajočo se nevarnost. Poljski zajci obožujejo korenje in zelje, domači zajci pa radi ugriznejo v širok spekter najrazličnejše zelenjave. Primerni so tudi za vegetarijance, saj jim ni potrebno pripravljati težkih mesnih obrokov.
petek, 27. februar 2004 @ 08:00 CET
Uporabnik: Pozitivke
Spoštovani
Obveščam vas, da lahko svoje sporočilo v našem časopisu s pozitivno vsebino objavite samostojno, tako bo precej hitreje objavljeno in hitreje doseglo bralce.
Dnevno sveže pozitivne novice, razpisi, aktualne informacije, poučne zgodbe in najpopolnejša obvestila o predavanjih, seminarjih, delavnicah za prijatelje osebne in duhovne rasti, ozaveščanja, ustvarjalnosti, znanja, zdravega načina življenja in ekologije.
petek, 27. februar 2004 @ 06:44 CET
Uporabnik: Pozitivke
Srčni utrip sem šla plesat na Irsko, kjer nas je Gabriella Roth s sinom Johnatanom peljala v ples strahov in jeze. Kako to in kaj naj bi srce imelo z jezo in strahom? Če ti to do zdaj ni potegnilo, te tudi naslednja stran ne bo razsvetlila, ampak strah in ljubezen sta dva konca iste energije, jeza ... Jeza je pa njuna...? No, včasih so v starejših premožnejših francoskih hišah imeli vratarice, ki so pri vhodu pletle. Vse so vedele, kuhale so za svojo ali sosedovo družino, kakšnega otroka so (po)čuvale in žival so imele v bližini, pa še morilec ni mogel neopažen mimo njih. Jeza je taka vratarica, mimo katere ne moreš, ne glede na njeno zaposlenost. Soočenje z njo je nujno. Jeza je džoli in kot vsaka drug človeški izraz je lahko zaveznik ali pa deluje proti tebi.