Sonèna Pošta:
Brezplaène pozitivne novice, èlanke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
sreda, 24. marec 2004 @ 09:32 CET
Uporabnik: Pozitivke
Baje je partnerstvo zveza dveh individuumov preko niti, ki se imenujejo..hm...zaupanje, ljubezen, iskrenost, spoštovanje, zvestoba.....? Èe so te niti resniène, potem do njihovega trganja s strani enega ali drugega ne bo prišlo in omejevanje svobode ni potrebno, ker se svoboda ne bo izkorišèala. Èe so te niti le iluzija, je iluzija tudi partnerstvo samo in omejevanje svobode ni potrebno, ker se bo svoboda v vsakem primeru izkorišèala.
sreda, 24. marec 2004 @ 06:25 CET
Uporabnik: Mirza FENG SHUI
Intervju za èasopis Gorenjski Glas
Novinarka: Katja Dolenc
Datum: 2. 3. 2004
S Feng Shuijem vedno polni energije
Starodavna kitajska veda o urejanju bivanjskega prostora prihaja tudi med Gorenjce.
Mirza Terzimehiè, slovenski poznavalec Feng Shuija, bo imel v prostorih Gorenjskega Glasa informativno predavanje, ki mu bo sledil seminar. Feng Shui je zelo praktièna veda in ni samo za vzhodnjake. Po njegovih naèelih živi Evropa že dalj èasa.
sreda, 24. marec 2004 @ 06:08 CET
Uporabnik: titanic
Sami izberemo sreèen ali nesreèen dan, sreèen ali nesreèen trenutek, saj smo sami kreatorji svojega življenja. Sami se odloèimo, sami razmišljamo in sami delujemo. Pri tem potrebujemo samo božjo pomoè in spodbudo, da zmoremo in delujemo na pravi naèin. Potrebujemo vodstvo, da se ne izgubimo in da ne izgubljamo dragocenega èasa z iskanjem ter zadrževanjem pri nepomembnih stvareh. Saj sami ne vemo, kaj je tisti trenutek, ki se odloèamo, najbolj pomembno, èe se pa vprašamo, prisluhnemo in ubogamo, pomeni, da zaupamo.
Misli usmerimo v sebe, na sebe in glede sebe, potem nas zunanje okolišèine ne morejo motiti, saj jih ne zaznamo in jim ne dajemo moè. Ne moremo biti pretirano navdušeni, niti pretirano žalostni. Lahko smo le uravnoteženo radostni, kar pa pomeni izbrati srednjo pot, brez nihanja in stresnih dražljajev, ki bi se nam lahko pojavili v glavi.
Kadar so ogrožene najvišje življenjske vrednote, potrebujemo žene bolj kot kdajkoli. Ne le v družini. Potrebujemo poroèene in neporoèene. A ne zato, da bi z ogromnih reklamnih plakatov ponujale s širokim nasmehom še bolj belo perilo, še bolj dišeèo zobno pasto ali še bolje prilegajoèe se nedrèke. Zares emancipirana ženska ne bo nikoli navdušena nad tem, da se ženskost ponuja kot propagandno in seksualno blago.
Žena ima neizmerno veèje in pomembnejše poslanstvo. Njena resnièna rodovitnost – èloveška in duhovna – naj znova postane vrednota. V moškem svetu, v svetu industrijskega in tehniènega mišljenja, kjer se vse vrti okrog proizvodnje in prodaje, okrog sklepanja poslov, moèi in konkurence, je žena preprosto nepogrešljiva. Zaradi svoje tankoèutne èloveškosti, smisla za majhne, preproste stvari, ko zna tako nežno ravnati z vsem, kar je krhko, zaradi sposobnosti, da se vživi v položaj drugega in svoje materinskosti, naredi žena iz skupnega življenja praznik. V današnjem svetu ima vsaka žena veliko, nenadomestljivo nalogo, dokler je še ni strlo kolesje proizvodnih strojev. Pri oblikovanju jutrišnjega sveta bo imela žena odloèilno vlogo, da bi družbo, ki je tako negostoljubna do revnih in nemoènih, preoblikovala v prijazen dom za vse.
torek, 23. marec 2004 @ 21:09 CET
Uporabnik: stojèi
moj prispevek ob svetovnih dnevih vode, miru in vegetarijanstva
Èustva in trpljenje so energija,
tudi živali so èustev duše bitja,
vsak dan jih v svetu gre v èredni zakol,
pod streli, elektrošoki, na stotine milijonov,
jih pada v mlake krvi vsak dan dol,
vendar za mojo prehrano niti ena,
v zadnjih tridesetih letih mojega življenja,
njih gnojnica, pa prodira skozi pašnike in njive,
v podtalnico in skozi pitno vodo spet nazaj,
kot bakterije lepo v naše organizme,
kjer najdejo idealno klimo za svoje razmnoževanje
in tako se nam vraèa v boleznih njihovo trpljenje.
Uporabi svojo moè in prekini ta trpeè krogotok. :)
torek, 23. marec 2004 @ 10:32 CET
Uporabnik: Igor Petek
Prosimo, da se pisci oz. pošiljatelji èlankov registrirate in èlanke objavljate pod svojim uporabniškim imenom. To hkrati omogoèa, da bralci poišèejo še druge tekste, ki ste jih objavili. Pri registraciji vas prosimo, da izpolnite tudi polje z e-mail naslovom, da lahko uredništvo, kot tudi zainteresirani bralci, po potrebi stopijo v stik z vami.
Èe se ne želite registrirati in bi objavili èlanek kot anonimnež, prosimo, da se podpišete na koncu èlanka. Obvezno je treba navesti e-mail naslov, na katerega vas lahko uredniki obvešèamo o morebitnih »težavah«, oz. v primeru, èe je v zvezi s èlankom potrebno kaj uskladiti. E-mail naslov ne bo objavljen v èlanku in bo ostal anonimen.
Vse anonimne èlanke bomo objavili pod uporabniškim imenom Pozitivke.
Hvala za razumevanje
Uredništvo
P.S. Vsi ki ste poslali èlanke kot anonimni uporabniki, vas prosimo, da se oglasite na tem naslovu: Išèe se avtor tega èlanka
Vse okoli nas je povezano s svetlobo in z barvami. Ko se pojavi mavrica, jo veèina ljudi oèarano opazuje. Ustvari se atmosfera neèesa nenavadnega, èudovitega. Iz tega razloga velja mavrica za simbol sreèe v mnogih kulturah. V legendarni, potopljeni Atlantidi, so fiziène, èustvene in duhovne bolezni zdravili z barvo in svetlobo. V Heliopolisu, starodavnem Egipèanskem mestu sonca in centru boga Atuma, so obstajali zdravilni templji, v katerih so zdravili z barvno svetlobo.
Starodavni Kitajci so paciente z epilepsijo zdravili tako, da so jih polegli na vijoliène preproge v sobah, kjer so okna prekrivale vijoliène zavese. Tiste s èrevesnimi težavami so prebarvali z rumeno barvo, bivali so pa v sobah z rumenimi zavesami, kar je pomagalo lajšati krèe.
Tradicionalna barvna terapija je vkljuèevala tudi barvne svetilke, ki so jih usmerjali v pitno vodo, hrano pa so izbirali glede na njihovo barvo. Enake oblike terapije so bile in še vedno so v uporabi v starodavni in moderni Indiji, starodavni Grèiji, Babilonu, Perziji in Tibetu.
torek, 23. marec 2004 @ 06:41 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Bila sem na obisku. Na stenah so visele slike, ki jih je naslikala moja teta. Sliko "Tihožitje", ki spada med posmrtno življenjsko umetniško zapušèino moje tete, je prikril podolgovat masten madež, ki je kakor velika posušena solza zdrsel po steklu in se ob robu slike zgostil v veèjo packo, ki je kazala na premalo razvit èut etiène odgovornosti za tetino umetniško dedišèino.
Slika se je pod steklom ohranila v vsej hermetiènosti nepoškodovano. Vendar le nekaj kapelj vode bi bilo dovolj, dai bi omehèalo trdoto nedeljskega dremeža. Kaplja vode v mojih oèeh mi je omehèala roko. Prijela sem za krpo in obrisala madež. Slika je zasijala v sveži luèi in jabolka na sliki so bila spet takšna, kot da jim je nekdo podaril vid, barvo in okus.
Moje tkivo je prepredeno s pomenskimi navezami in spomini na teto. Zato sem hotela neopazno obrisati njeno sliko. Slika je v novem sijaju ponovno ustvarila podobe dovršenosti in svežine, kakor bi ravnokar prišla izpod èopièa iz tetinih rok. Razlikovala se je le v naèinu bivanja. Moje tete ni veè. Slika pa ne more èrpati veè veselja iz nepovratne preteklosti. Odtekanje èasa drhti kakor razpenjena svetloba, kot sanjska vizija, kakor tetin privid iz prihodnosti.
torek, 23. marec 2004 @ 06:26 CET
Uporabnik: Pozitivke
POMLADNI INGRES (1. del)
Mlaj v znamenju ovna je sprožil nevzdržno rast. Popki brstijo, semena so vzklila v novo življenje.
Pomladno enakonoèje je pomemben kozmološki trenutek. Sonce je na svojem višku in cela severna polobla ima obredja, imenovana Sang Su in Paska. Pri nas se je izoblikoval praznik Vstajenje, ki ima svoje korenine v staroslovanski kozmološki tradiciji. Ko je sonce na višku se tudi naš trud, naša pozitivna dejanja v najveèji meri udejanjajo. Tako pravijo stari teksti; "Kar bomo v tem èasu sejali, bomo jeseni želi". Vsako naše pozitivno dejanje v tem èasu, od pomladnega enakonoèja, pa do bikove polne lune imenovane Vesak, ki bo letos 4.5 bo veè tisoèkrat poplaèano. Na žalost velja tudi obratno.
Èlovek je dober, prijazen, èe nam želi dobro. Dober èlovek izžareva toplino. V njegovem prijaznem pogledu in dobrohotnih besedah zaèutimo, da ima dobro srce, da v njem prevladuje dobro. Dobrota žari iz duše, ki je v sebi dobra, ki jo napolnjuje dobri Duh, ki je v sozvoèju s seboj. Kdor svojo dušo doživlja kot dobro, verjame tudi v dobro v drugem èloveku. Ker vidi dobro v drugem, bo z njim tudi dobro ravnal. S svojim dobrim ravnanjem izvabi iz drugega njegovo dobro jedro.
Ob svetovnih dnevih vode in miru in vegetarijanstva
ponedeljek, 22. marec 2004 @ 10:15 CET
Uporabnik: Pozitivke
20. marec SVETOVNI DAN DELOVANJA ZA MIR
20. marec – svetovni dan brez mesa (MEATOUT DAY)
22. marec – svetovni dan voda
Veliko ljudi, organizacij itd. na ta dneva prireja javna osvešèanja ljudi po raznih mestih in medijih itd. že od leta 1985 po celem svetu (zda, kanada, avstralija, rusija, anglija, francija, italija, portugalska, ...).
Kaj lahko "MI" (ki smo na teh straneh) naredimo v tej smeri? Mogoèe lahko vsak napiše svoje mnenje (razmišljanje, èlanke, prispevke, itd. kar se bi vam zdelo pomembno) o mesni industriji, o vzreji živali v stisnjenih prostorih v hlevih, kurnikih, itd., o porabi vode, ki je velika pri vzreji živali in proizvodnji mesnih izdelkov, o onesnaževanju okolja pri tej proizvodnji, ter nasplošno o naši zavesti glede onesnaževanja oz. èuvanja naših voda, ter o miru in nesmislih, ki pripeljejo do spodadov..
Ta razmišljanja, misli, prispevke, itd. bomo zbrali na enem mestu in jih objavili v veè SLO spletnih iskalcih, in s tem vsaj malo pritegnili pozornost ljudi na ta dneva. Teksti bodo osvešèali ljudi, da taki svetovni dnevi sploh obstajajo in èe se bo vsaj nekaj posameznikov zamislilo na podlagi prebranega, smo že veliko dosegli.
Torej vabljeni, da zapišete svoje misli na ta forum, ali pa pošljete na e-mail:
prispevek@svet-je-lep.com
ponedeljek, 22. marec 2004 @ 06:20 CET
Uporabnik: ana
Zame je mehka jesenska svetloba vselej podoba èloveka, ki gleda na sebe, na svoje napake in slabosti, pa tudi na ljudi in njihovo èloveškost z blagim pogledom. S svojim blagim pogledom tak èlovek potopi lastno resniènost in resniènost ljudi okrog sebe v mehko svetlobo.
V mehki jesenski svetlobi postane vse lepo. Pisano listje na drevju žari v vsej svoji lepoti. Pa tudi golo drevo je lepo. Tu ima vse svoj lasten sijaj.
Poznam stare ljudi, ki oddajajo tako milino. Rad sem v njihovi bližini. Z njimi se rad pogovarjam. Kot da iz njih prihaja dovoljenje, da sem tak, kot sem in pritrditev:
«Saj je vendar vse dobro.«
Življenje je te stare ljudi mnogokrat premetavalo sem in tja. Doživljali so vzpone in padce. Vendar pa zdaj na jesen svojega življenja gledajo na vse z blagim pogledom. Niè èloveškega jim ni veè tuje, vendar nièesar ne obsojajo. Pustijo, da vse žari v mehki jesenski svetlobi, tako kot paè je.
ponedeljek, 22. marec 2004 @ 06:13 CET
Uporabnik: Pozitivke
To je zgodba vsakega èloveka in Boga. Za našo sreèo in vodstvo skozi to življenje smo odgovorni samo mi in Bog in nihèe drug.
Bhagavadgita nam razodeva univerzalno uèenje sveta. Eden od teh spisov je Bhagavadgitina "Gospodova pesem".
Bhagavadgito lahko imenujemo "hinduistièni evangelij". Je del epa Mahabharata, kjer velik del epa zavzemajo Krišnina izvajanja. Opisuje pogovor med Arduno in njegovim voznikom Krišno na predveèer velike bitke med dvema gospodoma.
Arduno, vojskovodjo, èrnega od obeh gospodov, Krišna v svojem bojnem vozu pelje po bojnem polju. Arduna bi rad videl nasprotnika, proti kateremu se bo moral boriti. Ko prispeta na dvorišèe, Arduna v nasprotnikovih vrstah vidi mnoge sorodnike in stare prijatelje. Spoznanje, da se pripravlja ubijati tiste, ki so mu ljubi in dragi, ga spravi v dvome in hudo stisko. Tako poln žalosti vrže lok in pušèice na tla. Želi se umakniti iz boja. Kako naj se bori proti tem, ki so mu ljubi in dragi, in s katerim ga vežejo sorodstvene vezi?
ponedeljek, 22. marec 2004 @ 06:06 CET
Uporabnik: Pozitivke
Bernarda Pavko Prava
Nova Svetloba je kot svetloba novega tisoèletja namenjena ljudem, ki so pripravljeni vstati, so v tem procesu oziroma so vstali. V teh položajih se jasni nov izziv:
Si res pripravljen objeti vsako svojo kreacijo?
Ostati odprta v razoèaranju in kljub temu zaupati?
Biti vesela v manj prijetnem preseneèenju?
Veselje postaja tisto, ki vabi – ne boleèina in trpljenje. Trpljenje za vstalega èloveka ni božji plan, kakor tudi ne žalost in strah. Veselje nad posledicami svojih preobrazb postane tisto, ki vabi v novo življenjsko lekcijo: Kako priti iz boleèine? Po tem prehodu je lažje imeti rad življenje, se smejati, slediti svojim sanjam, biti v barvah. Lažje je svojo Svetlobo dati v vse in vsemu, kar pride. Seèi za vsem, kar te poklièe. (Razen takrat, ko ni).
Zaradi linearnosti verjamemo, da preteklost vodi v prihodnost.
Kaj pa, èe smo spremenili realnost Zemlje?
Kaj pa, èe smo se premaknili ven iz vzorca?
Kaj, èe je že tu, zdaj, vse, kar smo desetletja klicali, prosili, doloèali, vizualizirali?
nedelja, 21. marec 2004 @ 06:43 CET
Uporabnik: stojèi
Poglej,
resnica in resniènost,
je kot šumeè, brzeè vodni tok,
ali še lepše povedano,
tvoj narobe obrnjen diha slap,
izvirajoè iz notranjosti tvojega srca,
kapljice tvojega upanja, zaupanja, pa lepo padajo po skalah tvojih dvomov, strahov,
se ustavijo v tvoji glavi in ti reèejo: »Daj se premakni«
Ti se premakneš,
ali pa dvomiš naprej,
Èe se premakneš,
nekaj novega prepoznaš,
se razveseliš, ali koga razveseliš
in to svetlobo pošlješ kot mavrico resnice
nazaj,
lepo v svoje srce in srca ljudi,
kjer se ta plemeniti,
èe pa ne, paè ostaneš kjer si in trpiš,
trpljenje je itak samo en boleè zastoj,
en boleè spomin,
ubraniti se neki notranji spremembi,
ki bo zate itak,
hoèeš, al noèeš,
enkrat prišla,
še posebej, èe vzameva,
da sva ti in jaz,
samo ena,
veèno hvaležna,
resnice,
diha sprememba.
nedelja, 21. marec 2004 @ 06:31 CET
Uporabnik: Pozitivke
"Ko pa pride on, Duh resnice,
vas bo uvedel v vso resnico."
Smo v veliki kozmièni spremembi. Za nami je tehnièna, ekonomska in socialna revolucija. Obstaja pa še duhovna revolucija v kateri se že nahajamo, ki pa je še radikalnejša kot prvi dve. Ta revolucija že leta pridobiva na svoji moèi ter tu in tam prestopi obièajne meje. Dogajajo se epohalne stvari. Vzgoja, znanje, vera, moè v konvencionalnih, tradicionalnih oblikah ne morejo veè usmerjati in obvladovati podzavestnih èlovekovih moèi, niti individualno, niti kolektivno. Kar je pred leti še bivalo zunaj zavesti èloveka, je danes postalo pomembno za èloveka , ki išèe smisel življenja. Vedno bolj intenzivno raziskuje nevidna podroèja. Premnogi išèejo odrešitev v razširitvi in poglabljanju zavesti. To pa je zaèetek duhovne revolucije - dobe Vodnarja. Vendar moramo pri tem dobro loèiti med dvema možnima potema. Ena pot daje možnost razvoja zavesti, ki je popolnoma usmerjena na Boga in s tem na èloveško nalogo. Druga pa nas pripelje do otrdelosti zavesti vse do spodnje meje, ki je podobna živalski zavesti.
V èasih, ko je bilo življenje na Zemlji polno, ni nihèe posveèal posebne pozornosti dragocenim možem, niti ni nihèe posebej izbiral sposobnih mož. Vladarji so bili preprosto najvišje veje drevesa, ljudstvo pa je bilo kot divjad po gozdovih. Bili so pošteni in pravièni, ne da bi se kdaj zavedali, 'da izpolnjujejo svojo dolžnost'. Ljubili so drug drugega, ne da bi vedeli, da je to 'ljubezen do soseda'. Nikogar niso izdali, pa èeprav niso vedeli, da so 'možje, vredni zaupanja'. Bili so zanesljivi, ne da bi vedeli, da je to nekaj dobrega. Svobodno so živeli skupaj, si dajali in jemali, ne da bi vedeli, da so darežljivi. Zato o njihovih dejanjih ni nihèe govoril. Ustvarjali niso nobene zgodovine.
Kušèarji sodijo med ene najbolj nenavadnih hišnih ljubljenèkov - Njihova navidezna negibnost nas spodbuja k meditaciji - Uèijo nas tudi prilagodljivosti in trdoživosti - Opazovanje mirujoèih kušèarjev baje pomirja deloholike - Plazilci so v domeni trebušne èakre in rumene energije - Pri posameznih kulturah se izmenjujeta pozitivna in negativna simbolika kušèarjev
Plazilci in kušèarji so ena najstarejših živalskih vrst, kar se jih je pojavilo na Zemlji. Glede na to, da obstajajo še dandanes, lahko sklepamo, da so zelo trdživi in dobro prilagojeni. Ogroženi martinèek bo sovražniku celo dopustil, da mu odgrizne rep, saj mu bo èez nekaj èasa zrasel nov.
sobota, 20. marec 2004 @ 05:57 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Vse kar imam ti dam,
ne da bi vedel s kolikšno srènostjo
ti podarjam svoje misli,
ti podarjam stisk roke
in iskrenost svoje duše,
ki drhti v pisavah
s semenjem obložena
in teši samost razmišljanja -
tisto neumno odsotnost,
tisto mogoèno skalo, ki diha.
Zaznavam barve zvoka glasbila,
glasove v sozvoèju in harmoniji
zorenja mandeljevih cvetov
v razkošnem kraljestvu beline.
Rad bi vam pojasnil, kaj pravzaprav predstavlja hranjenje. Hranjenje ali prehranjevanje je seštevek vseh telesnih procesov, ki povezujejo in omogoèajo razvoj telesa, njegove substance torej, njegove sposobnosti in vse telesne funkcije. Hrano sestavljajo surovi, presni materiali, torej sveže surovo, zrelo sadje, nekaj zelenjave, prgišèe orehov, lešnikov, oreškov, semen dnevno; vendar je koristna uporaba teh snovi tudi od drugih življenjskih faktorjev, èe so v življenje posameznice/posameznika vkljuèeni v harmoniji (dosledno izvajanje celotnega sloga Naravnega Zdravja – Naravne Higiene).
Nesporno dejstvo je, da je èisto vsaka vrsta živih bitij na tem planetu prilagojena na specifièno vrsto hrane, veè o tem si lahko preberete v zadnji izdaji klubskega glasila: Znanost Življenja, ki je pravkar izšlo.
petek, 19. marec 2004 @ 06:19 CET
Uporabnik: Pozitivke
Pogum Novih otrok, da so, kar so, nas uèi vse. Pogum, ki je njihova koda Svetlobe. Zaradi njim lastne vibracije Svetlobe so lahko lomilci sistemov in uporniki, uèitelji v ožjih in najširših sredinah in zelo zaposleni zdravilci kolektivne zavesti. Takoj prepoznajo strah in nepoštenost, laži in manipulacijo in ti jih odrazijo, tudi na najbolj subtilne naèine. Èe jih še naprej zanikaš in nisi pripravljen poiskati in potrditi njihove vrednosti, ti obèutljivi in ranljivi, kot njihova sredina do zdaj ni znala biti - strejo srce. V družbi plemenskih iluzij so pripravljeni nase prevzeti iluzije in zaživeti sence bližnjih - da bi starše, uèitelje in prijatelje nauèili, kar se ti niso bili pripravljeni nauèiti do zdaj. Kaj nam šele prinašajo njihovi otroci?
Novi otroci nam kažejo, da plitko ni dovolj globoko.
S svojim èudežem in enkratnostjo razkrivajo, da kontrola ne deluje veè - razen njihova, èe se nisi pripravljen spreminjati in rasti. Spominjajo nas, da družba, ki zanika svoje sence, ni družba obilja.
Èe boš imel dovolj poguma, da bi bil sam, boš lahko tudi odkril, kako lepo je, èe si kdaj lahko èisto sam zase, da ti ni treba niè-esar izkazovati, nièesar dokazovati, se za niè opravièevati. Tedaj boš morda doživel, da si eno s samim seboj.