Resnična skrivnost uspeha je ljubezen. Dovolj moramo ljubiti sami sebe, da se zavemo, da smo vredni uspeha. Verjeti moramo, da ljudje okrog nas želijo, da bi v življenju uspeli in da naša zmaga le podpira njihovo. Zavedati se moramo, da Bog želi, da bi bili srečni na vseh področjih svojega življenja. Razumeti moramo, da ni potrebe za bojevanje, napor ali življenje v bolečini in pomanjkanju. Takšni peklenski pogoji niso nič drugega kot znamenje, da moramo kreniti po drugi poti. Ne smemo biti zadovoljni z ničemer, kar bi bilo manj kot celotno in sveto obilje pri zdravju, razmerjih z drugimi ljudmi in preživljanju. Nismo se rodili, da bi s kurami brskali po gnoju, temveč da bi letali z orli.

Alan Cohen

Kdo smo mi, da ne bi drugim kazali dobro, da smo pričakovali dobro? Naš največji strah je ta, da smo neizmerno močni. Plaši nas naša svetloba in ne naša tema. Sprašujemo se, kdo sploh smo, da si dovolimo biti tako genialni, čudoviti, nadarjeni in neverjetni. Pravzaprav, da, kdo pa sploh si, da vse to ne bi smel biti?

Božji otrok si. S tem, da ne počneš velikih stvari, ne koristiš svetu. Prav nič prosvetljenega ni v tem, če se zapreš sam vase, zato da se ljudje okrog tebe ne bi počutili negotove.

Rojeni smo bili, da v nas samih jasno pokažemo božjo slavo. Ta slava se ne nahaja samo v nekaterih ljudeh, pač pa v vsakem izmed nas. In ko dopustimo goreti našo lastno luč, nezavedno tudi drugim ljudem dovolimo, da storijo enako.

Ko se osvobodimo svojega lastnega strahu, naša prisotnost samodejno osvobodi tudi druge.

Nelson Mandela

Vse, kar smo, je posledica naših misli; v njih temeljimo in iz njih smo nastali.

Če človek nekaj govori ali počne s slabo mislijo v srcu, bo šla bolečina za njim kot kolo voza za parkljem vola, ki ga vleče. Če pa človek nekaj govori ali počne s čistim srcem, bo z njim hodila sreča kot senca, ki ga nikdar ne zapusti.

S premišljenostjo, zadržanostjo in samoobvladanjem si moder mož ustvari otok, na katerem ga nobena povodenj ne doseže.

Človek doseže večjo zmago, če premaga samega sebe, kot če bi šel tisočkrat v boj proti tisoč sovražnikom.

Dobri ljudje se bleščijo iznad svojih del kot vrhovi Himalaje.

DHAMAPADA

Moški je prišel k rabinu in rekel:
»Oh, rabin, grešil sem. Obrekoval sem svojega prijatelja. Trosil sem laži o njem in širil lažne govorice. Toda sedaj mi je žal za vse, kar sem storil in kar sem rekel. Kako lahko dosežem odpuščanje?«

Rabin ga je pozorno pogledal in rekel:
»Vzemi to blazino, ki je napolnjena s perjem, in pojdi na mestni trg. Tam jo razreži in pusti, da perje odleti z vetrom. To bo tvoja kazen za zlobne besede, ki si jih govoril.«

Čeprav so rabinova navodila moža precej presenetila, je naredil, kot mu je ukazal. Potem se je vrnil k rabinu in ga vprašal:
»Naredil sem, kot ste mi naročili. Mi je zdaj oproščeno, ker sem obrekoval svojega prijatelja?«

Rabin pa je odgovoril:
»Ne, ni ti še oproščeno. Opravil si šele pol naloge. Najprej si perje stresel v veter. Zdaj pa pojdi in poberi vsako pero posebej.«

Nauk te zgodbe je, da imajo besede, ki jih govorimo, moč, da odmevajo zelo daleč. Škoda, ki jo povzročijo, pa je lahko nepopravljiva in zaznamuje celo življenje.

odlomek iz Zgodbe o ljubezni in darovanju(Bettie B. Youngs)

Moj priljubljen pesnik in mojster Nanak, je pred 500 leti o srcu in egu napisal sledeče,
s čimer se sam globoko strinjam. :)


Srce in ego,
sta na nasprotnih straneh.

Onadva ne moreta obstajati,
na istem mestu hkrati.
Ego ne more služiti Bogu
in to življenje ostane brez smisla.

Prijatelj meditiraj na Boga,
zasluži si, kar mojster daje,
sledi njegovim navodilom
in tvoj ego bo izginil.

Ves ta svet, je en sam ego,
rojen je v egu in v egu tudi gre.
Ego je ogromna jama teme,
nihče ne najde jasnosti v njem.

V egu ni predanosti,
ego nima modrosti,
duša postane ujeta v ego
in zavestnost oslabi.

Nanak je našel svojega mojstra
in njegov ego je izginil,
dojel je smisel življenja.

Zaslužil je bistvo,
živel je resnico,
služil je resničnosti
in postal eno z njo.


Stojan Svet

Nebesa, to je stanje zavesti, ki je harmonična z Božjo mislijo. Tako je urejeno Božje kraljestvo v človekovem duhu, telesu in človekovih zadevah.

Pekel simbolizira ogenj očiščenja, ki požira nesnago človeškega značaja; stanje duha, ki se popravlja. Kadar slabost preide mejo, se uveljavi zakon reakcije, katerega del je tudi sodba, ta pa prestopniku izreče kazen, ki se imenuje pekel. Kazen pa ni kazen v tem pomenu besede, temveč vzgoja.

Charles Fillmore, soustanovitelj gibanja Unity

Ljubezen mora pognati iz notranjosti, spontano. Na noben način ni podložna katerikoli notranji ali zunanji sili. Ljubezen in prisila nikdar ne gresta skupaj. Ljubezni ne moremo vsiliti nikomur, prebudi jo lahko le Ljubezen sama. Ljubezen je v načelu samokomunikativna. Kdor je nima, jo dobi od tistega, ki jo ima. Prava Ljubezen je nepremagljiva in ne moreš se ji upreti; nenehno bo naraščala in se širila, dokler sčasoma ne bo spremenila vsakogar, kogar se dotakne.

Meher Baba

Obvestilo World Natural Health Organization

Amelanchier alnifolia

Ustanovni član WNHO, dr. Joseph Puleo, vodilni naturopatski zdravilec, vodi raziskavo, ki je odkrila naravno zdravilo za SARS.

Skupina zdravnikov, ki so dobro poznani po svojih raziskavah na področju alternativne medicine in pojavljajočih se bolezni je razvila učinkovito zdravilo za SARS (Severe Acute Respiratory Syndrom), z uporabo malo znanega protistrupa za koronavirus. Po zatrjevanju zdravnikov, lahko koronavirus uspešno zdravimo z metanolovim ekstraktom dveh grmov, ki rasteta v Britanski Kolumbiji in severozahodnih državah ZDA: Amelanchier alnifolia in Rosa nutkana, kateri obe spadata v družino Rosaceae.

Dragi prijatelji, bralci in ustvarjalci Sončevih pozitivk




Sončeve pozitivke, časopis s pozitivno, smiselno in ustvarjalno vsebino, praznujejo 1. rojstni dan.
To je vsekakor treba proslaviti. Odločili smo se, da se ob tej priliki zberemo 10. maja ob 19h v Vegedromu na manjši slavnostni večerji odprtega tipa in da nanjo povabimo tako bralce kot ustvarjalce Sončevih pozitivk.

Slovenska filantropija ob Mednarodnih dnevih mladih prostovoljcev, ki so potekali od 11-13 aprila, prireja 24. maja 2003 od 10-15 ure stojnice na Čevljarskem mostu, kjer se bodo predstavila različna društva s svojimi prostovoljci.

Tako se boste lahko udeležili od glasbenih do risarskih delavnic, vsi skupaj pa vam bomo predstavili delovanje, vlogo ter pomembnost prostovoljnega sektorja v Sloveniji.

Podrobnejše informacije lahko dobite na 01 430 12 88, na Resljevi 30 ali na E-mail:primoz.jamsek@filantropija.org .

Vljudno vabljeni!

povzetek iz knjige Darovi srca Bettie B. Youngs

Pričel je William:

»Povedal ti bom primer,« je rekel.

»Ko je žena lansko leto vložila zahtevo za ločitev, sem bil obupan. Dan, ko je odnesla iz hiše svoje stvari, je bil najbolj boleč dan v mojem življenju. Ko sem se peljal iz službe, me je prešinilo, da se peljem v prazno hišo – dobesedno. Brez žene, brez otrok, celo brez pohištva. Ustavil sem se ob robu cestišča in zajokal. Prosil sem za olajšanje moje globoke žalosti. Ko sem po nekaj minutah nadaljeval z vožnjo, sem prvi prišel na kraj nesreče. Znašel sem se v položaju, ko so drugi obupno potrebovali mojo pomoč. Domov sem prišel skoraj ob desetih zvečer. Bil sem tako izčrpan, da sem takoj zaspal – tega nisem storil že tedne. Mir in olajšanje, ki sem ju našel, ko sem pomagal nekomu drugemu, sta olajšala mojo trenutno bolečino. Naključja, ko, na primer, dobim tisto, kar potrebujem (ne vedno tistega, kar hočem), se mi ves čas dogajajo. Zame to niso le naključja, ampak raje božansko posredovanje, usmerjeno proti mojim potrebam. Primer, ko je bila v nesreči potrebna moja pomoč, je bil odgovor na mojo prošnjo, da bi se rešil svojih lastnih prestrašenih misli.«

»Meni izkušnje dodajajo in povečujejo razumevanje in sprejemanje božjega posredovanja,« je rekel William. »Širijo moj pogled na naravo in delo angelov.«

Margaret se je namrščila in vprašala:

»Ali verjamete v trditev, da postanemo tisto, kar verjamemo o sebi?«

»Da,« sem prepričljivo rekla. »Verjamem, da lahko razmišljamo, kaj si resnično želimo, in se potem odločimo ter sledimo poti proti svojemu cilju. Odločnost igra veliko vlogo pri uresničevanju naših načrtov. Seveda pa nam to lahko pomaga, če so nas vzgajali tako, da verjamemo vase. Mislim, da se sporočilo o cenjenju samega sebe prične tu. A kljub temu se morate kot odrasla oseba odločiti, da je vaše lastno mnenje pomembno. Zdaj je na vas, da premislite, kdo ste in kaj si želite biti in delati -kaj želite v življenju doseči -, to je najpomembnejše. To je pomembna odločitev - občutki cenjenja samega sebe odigrajo svojo vlogo v naših dejanjih.«

»Kako to?« je vprašala z očitnim zanimanjem.

»Cenjenje samega sebe deluje kot etiketa, na kateri je navedena cena,« sem rekla.

»Etiketa s ceno?« je vprašala.

Anna je dvignila Johnovo levo roko, ki je sedaj ležala na njegovih prsih - jo položila med svoji dlani -, in jo nežno pobožala. Prsti njene šibke roke so počasi sledili obrisu njegove zdelane roke, kot da bi si rada vtisnila v spomin njen dotik. Zaprla je oči, kot bi hotela zakleniti spomin na ta občutek globoko v srce, kjer ga ne bo nikoli pozabila. Potem je odprla oči in se dotaknila vsakega njegovega prsta posebej. Ko je prišla do tankega zlatega poročnega obročka, je obstala, kot bi hotela obuditi še druge spomine. Sklonila se je in še zadnjič poljubila roko v slovo.

»Upam, da sem ti dobro služila, ljubi moj,« je zašepetala.

To niso bile besede uslužnosti, raje moči, sočutja in predanosti, ki mu jih je nudila, in tega, kar je njena ljubezen zares pomenila v njegovem življenju in njegova v njenem.

povzetek iz knjige Darovi srca Bettie B. Youngs

Delavnico sem pričela z opisom filma iz prelepe knjige Davida McNallyja Even Eagles Need a Push (Celo orle je treba poriniti), v kateri mama orlica nežno porine svoje mladičke do roba gnezda, tako da lahko postanejo samostojni. Kot je navada te živalske vrste, si orli spletejo gnezda visoko na strmih skalnih policah. Ker orlica ve, da spodaj ni drugega, kar bi lahko podpiralo krila vsakega 'otroka' kakor zrak, trepeta v pričakovanju, da se bodo vsi naučili leteti.

»Zakaj se mora strah pred višino začeti s strahom pred padcem?« pravi. A vedela je, da dokler njeni 'otroci' ne bodo odkrili kril, nima njihovo življenje nobenega smisla. Če se ne bodo naučili leteti, ne bodo razumeli prednosti, da so se rodili kot orli. In tako jih porine.

In oni letijo.

Lansko leto, v noči na 15. junij, sem imela čudovite sanje. To so bile sanje take vrste, zaradi katerih se zjutraj zbudiš ves radosten z mislijo nanje in napolnjen s pozitivno energijo. Takih sanj (in vznesenega občutka, ki ga dajejo) se spominjaš še leta s posebnim veseljem.

Sanje so bile sestavljene iz treh delov.

V prvem delu se vračam z avtom iz vasice, kjer sem bila rojena. Na koncu vasi ugledam studenec čiste vode, za katero takoj vem, da je zdravilna. Tega studenca prej na tem mestu ni bilo. Izvir studenca se nahaja na vrhu nizkega hribčka in z neverjetno močjo se voda razliva po njem navzdol.

V drugem delu sanj se odločim, da je zame napočil čas mističnih izkušenj in globokih duhovnih doživetij, da je prišel čas za čudeže in za to, da pomagam drugim, neznanim.

Sanje in realnost

Več let, potem ko je kardinal Karl Wojtiła sanjal svoje sanje in postal 16.10.1978 papež Janez Pavel II, je (večkrat) romal v Assisi, rojstni kraj svetega Frančiška. V poslanici sprave, ki jo je tam izrekel, je spregovoril o svetnikovi ljubezni do živalskih kakor tudi do človeških bitij. To vseobsegajočo ljubezen je imenoval pričakovanje kraljestva miru, kot ga je opisal v svoji viziji prerok Izaija; svet, v katerem bodo vse božje stvaritve živele v miru med sabo. Papež je še rekel, da gre posebna skrb ne samo ljudem, ampak tudi živalim in naravi na splošno, kar je pokazal sveti Frančišek, zvest odmev ljubezni; s to ljubeznijo je Bog na začetku izgovoril svoj 'fiat', s katerim jih je ustvaril. In papež je v Assisiju dodal: "Mi vsi smo poklicani k takim dejanjem". Kdor bere to izjavo, je lahko presenečen, da je v njih izražena tako velika skrb za druge božje stvaritve. Lahko smo presenečeni, da papež govori o življenju živali kot izraz božje ljubezni: gre za življenja, ki zahtevajo našo "prav posebno skrb".

povzetek iz knjige Darovi srca Bettie B. Youngs

»Spoznala sem, da moje delo ni le disciplinirati otroke, ampak bolj učiti jih, kako naj se sami vodijo; da pomagam vsakemu, da si začrta svojo smer, in mu nudim osebni kompas, da pride tja. To pomeni, da mu moram jasno pomagati hoditi v smeti, v katero naj bi hodil.«

»Kaj mislite s tem… osebni kompas?« sem vprašala v želji, da raziščem njen izraz.

Razložila je: »Kompas (ang. compass) je okrajšava, ki jo uporabljam pri svojih otrocih. To pomeni: kontrola, red, motivacija, načrtovanje, prositi, delitev, sodelovanje (ang.: order, control, motivation, planning, ask, sharing, synergy). Na ta način si laže zapomnim različne elemente, ki so potrebni, da potujemo v smeri, v katero želimo potovati kot družina. Skupaj se pogovarjamo o pravilih, mejah in posledicah, če jih ne spoštujemo. Rada bi, da bi bila moja otroka odgovorna za svoja dejanja, a jaz imam glavno besedo. Jaz odločam, ali sta prestopila mejo ali ne. Moja naloga je, da to uresničujem pošteno in dosledno, tako da se zavedata, da bosta soočena s posledicami.

Odpuščanje je najboljše, kar lahko damo svojemu sovražniku, strpnost svojemu nasprotniku, srce prijatelju, dober zgled otroku, spoštovanje očetu, materi pa takšno obnašanje, da bo lahko na nas ponosna; sebi dajmo spoštovanje, vsem drugim pa dobroto.
Arthur James Balfour

Odpuščanje je najhitrejši način, da se rešimo težav ter si pridobimo duševni mir in občutek celovitosti. Po svoji naravi je duh odpuščanja sila, ki združuje. Premosti lahko ovire, ki ločujejo ljudstva in države, ter jih združi v miru in dobri volji, česar ne moreta storiti niti zakonodaja niti vojaška sila. Sovraštvo je duhovna in telesna smrt, odpuščanje pa je življenje.
Charles R. Loss

Živi med ljudmi, kot da bi te gledal Bog; govori z Bogom, kot da te poslušajo ljudje.
Seneka

Kdor je prerastel sovraštvo, se je naučil obračati besedo 'evil' (zlo) v 'live' (živeti).

Mogoče si kdaj bral(a) to zgodbo, ali pa si jo samo nekje slišal(a), tako kot jaz.

Nek tip je sanjal, da se na določenem mestu, pod nekim določenim mostom nahaja nek skrit zaklad. Sanje je vzel zares, vzel lopato in odpotoval v ta kraj, na prav ta most, da odkoplje ta sanjani zaklad. Nerodno je bilo to, da je ta most bil zastražen. Po njem se je dan in noč sprehajala straža.

Tip z lopato se je kar odpravil k stražarju mostu in mu povedal svoje sanje. Stražar se je zarežal, se lopnil po čelu in mu odgovoril:«Če bi bil jaz tako neumen, kot si ti in upošteval vsak nasvet iz svojih sanj, bi jaz zdaj odšel v Prago k nekemu Jakobu Teriakovu in pod njegovim ognjiščem izkopal zaklad, ki se baje tam nahaja«.

Naš tip se je zahvalil stražarju za nasvet in odšel lepo domov, kjer je pod svojim ognjiščem izkopal skrinjo zlatnikov. Tipu je bilo ime Jakob Teriakov.

Tudi nama so se v življenju prav gotovo že ponujali zakladi, kdo ve koliko od teh, sva midva že spregledala.
Včasih moramo tako daleč, da bi izvedeli, da je to kar iščemo znotraj nas. Nekateri od nas ta glas srca upoštevamo, drugi ga kar naprej ignoriramo.

Več ljubezni razdamo, več nam je ostane. Zakoni ljubezni so drugačni od zakonov aritmetike. Ljubezen, ki jo kopičimo, vene, tista, ki jo dajemo, pa cveti. Če vso svojo ljubezen razdamo, nam ostane več kot tistemu, ki si je nekaj prihrani. Pomembno je ljubezen dajati in ne sprejemati; če jo dajemo brez misli na povračilo, se nam samodejno in neizogibno bogato povrne.

Nebesa so stranski proizvod ljubezni. Kadar nekomu rečemo, da ga imamo radi, s tem nekaj Božje ljubezni preide od mene do tebe. Zato torej ne ljubimo manj, ampak več. Kajti v pretoku se količina poveča.

John M. Templeton

Siniša Knežević

Kdo je Učitelj za nas, kako Ga najti?

Učitelj kaže pot, kaže pravilno smer s svojim zgledom, vendar ni naš obešalnik ali opora. Od Učenca se ne pričakuje sledenja, temveč osamosvojitev, najdenje lastne veličine in moči. Metode učenja in poučevanja so lahko različne, od blagih do zelo grobega prikaza iluzij. Pogosto pri tem ni potrebno niti poznati Učitelja, niti vedeti da je določena oseba naš Učitelj. Učitelju na fizičnem nivoju ni potrebno biti Učitelj v svoji polni veličini, lahko je samo nek Njegov aspekt, ki ga v določeni situaciji ali osebi prepoznamo, ker nas takrat iz temeljev spremeni in spremeni naše poglede na svet. Nekdo lahko v večji ali manjši meri utelesi določene lastnosti notranjega Učitelja tako, da se mora skozi življenje znajti na različne načine.

Tisti, ki si je ustvaril notranjega Učitelja v večji meri, bo živel samo to, kar ga poučuje in za njega bo pojem "zaslužiti za življenje" na klasičen način predstavljal izgubo energije in odklon od klica. No, od nečesa je treba živeti, zato Ga učenci obdarujejo po tem, kolikor jim pomeni. Zato nimajo prav tisti, ki negirajo denar v duhovnosti. Sporno je samo zahtevanje denarja, ko je nekaj vnaprej določeno z neko ceno ali protiuslugo. To ostaja na Učencu, da odloči, koliko mu kaj pomeni v življenju; bo dal več za iluzijo ali za svobodo, ki jo uči Učitelj. Učitelj v fizični obliki je tukaj tudi zato, ker bo večina slišala marsikaj od "notranjega glasu"; od eha ega do raznih tvorb lastne zavesti te On vodi do tega, da bo Tisti pravi znotraj tudi tisti zunaj.