Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
ponedeljek, 8. marec 2004 @ 07:22 CET
Uporabnik: ana
Dandanes se v nekaterih družinah dogovorijo, da si ne bodo ničesar več podarjali, ker imajo pač že vsega dovolj. V tem je gotovo nekaj zdravega. Vendar pa obstaja tudi takšna askeza glede daril, ki je samo odraz pomanjkanja fantazije. Medsebojno obdarovanje je izraz ljubezni in živih vezi.
Pri podarjanju izražamo, da smo obdarjeni tudi sami. Nemška beseda 'schenken' (slovensko pogovorno šenkati = podariti) pomeni prvotno 'dati nekomu piti'. Drugemu, ki je žejen, torej nekaj natočimo, da se odžeja. Kdor ne čuti žeje, mu pač ne bomo ničesar natočili. Danes mnoge ljudi ne žeja več po sladkarijah ali po vinu, po oblekah ali gospodinjskih napravah, da bi si želeli takih daril. Kajti tega ima večina že dovolj.
Vsakogar od nas pa žeja po ljubezni, po pozornosti, po naklonjenosti, po spoštovanju. Tako si danes pač večina želi darila, ki je izraz ljubezni. Kadar položim v darilo svoje srce, tedaj se bo dotaknilo drugega in potešilo njegovo žejo.
ponedeljek, 8. marec 2004 @ 07:09 CET
Uporabnik: Pozitivke
Nisem bral knjige. Bi jo najbrž moral. Da bi razumel globino. Sestavka. Pa sem zaprosil za pomoč...svojega prijatelja Konfuzija.
Je prebral sestavek...in mi tiho..nekam pretiho zanj ... dejal:
bk, ostani iskren, skromen, zvest, pošten...ljubi in spoštuj ženo, otroke in ostale.
Samo to, nič drugega. Sem bil malo razočaran..in presenečen nad senco, ki je prekrila njegov obraz in molkom, v katerega se je zavil.
Pa toliko vprašanj sem imel; ali so duhovniki najbolj duhovni, kakšen je izgled božje podobe, kaj je to samouresničitev....in še...in še...tudi, zakaj mi je rekel, kar mi je....in, kaj mu je, da je tako...
Sem odnehal...z razmišljanjem o tem...me je žena poklicala...naj spečem kostanj...da se veseli prijetnega večera v dvoje z mano...ob kostanju in moštu.
ponedeljek, 8. marec 2004 @ 06:55 CET
Uporabnik: titud
»Narod, ali druga skupnost, ki bo hotela ohraniti svojo identiteto, zdravje, celo življenje, v splošni liberalizaciji pretoka blaga, kapitala in ljudi, se mora oblikovati v državo, ki bo v mednarodne odnose vstopala kot brezhibno organizirano podjetje v lasti njenih državljanov.«
Tole, zapisano v Stanetovi knjigi Salesalute www.salesalute.com, mi na prvi pogled izgleda grobo povedano, ker na državo gledam kot na zadnjo trdnjavo sociale, kulture, vzgoje, izobraževanje, varnosti in sploh družbene solidarnosti, kamor tržna ekonomija ne bi smela prodret, ker so to vrednote, ki se ne smejo prodajat. Morajo biti skratka zastonj za vsakogar. Toda po logiki, da so brezplačno dostopne, naj bi to pomenilo, da se njihove vrednosti ne da izmeriti z denarjem in zato tudi zanje ne plačuje. Ko pa se človek malo bolj pozorno ozre po tej trdnjavi, spregleda , da to, če je storitev brezplačna zame, še ne pomeni, da je storitev zastonjska. Da v bistvu nič ni zastonj in da je vsaka storitev, ki jo država opravi zame, izmerjena po enih standardih, plačana in vključena v menjalni sistem, ki služi nekje nekomu za ustvarjanje presežne vrednosti. In da če država ta daje ljudem posebej vedet, da jim daje nekaj 'brezplačno', s tem od njih pričakuje, da ji bodo ob primernem času (volitvah) izkazali hvaležnost za izkazano milost.
ponedeljek, 8. marec 2004 @ 06:40 CET
Uporabnik: Miran Zupančič
KAJ JE SIMBOL?
Beseda simbol je grškega izvora:1.symbiolon znamenje, iz symballen zložiti - znamenje časa;2. znamenje, podoba za pojem, idejo čustvo...; simbol vere kratka razlaga osnovnih načel kake vere,"credo". Je nekaj ,sestavljeno iz višjega.
Simbol je torej kazalec, ki kaže na neko resnico, samo zase preveliko, da bi lahko bila v besedi in ideji.
Oglejmo si križ kot simbol v duhovnem smislu.
Navpična pritekajoča linija nam kaže na pritekajoči božanski energetski tok ljubezni, ki se v izžarevanju širi vodoravno. Obe liniji se povezujeta v križ, v katerem se srečata Bog in človek. Tako vodoravna linija služi navpični. Naše srce, ki diha v božanski moči, se tako vedno bolj pdpira in odseva kvaliteto duše.
Drug simbol je krog. Krog nima ne začetka in ne konca. Božanska ideja, neskončnost, se v popolnosti izraža v krogu in krogli, ki se numerično predstavlja v številu 10, ki simbolizira enost(=1) v krogu(=0).Eden najbolj znanih alkimistov Anglež John Dee je pod vplivom kabalistične simbolike števil našel razlago za - podobo Božanskih sil v naravnih pojavih in pravi:" Krog ne more nastati brez črte in črta ne more nastati brez točke. Potemtakem se je načeloma vse začelo v točki enosti.
ponedeljek, 8. marec 2004 @ 06:22 CET
Uporabnik: ana
Ne moremo spoznati samega sebe, če se ne ljubimo. Samo ljubezen nam omogoča, da prodremo globlje vase in spoznamo, kdo v resnici smo. Ljubiti samega sebe je nekaj drugega, kot vrteti se okrog samega sebe.
nedelja, 7. marec 2004 @ 21:22 CET
Uporabnik: stojči
Pozitivni, ali negativni nameni, so samo serijski izdelki glave in nikoli srca, kjer je prava vera,
ali pravo zaupanje,
res doma.
Ali drugače rečeno:
prava vera,
ne potrebuje nobenih misli,
ampak samo občutke,
tvojega in mojega srca.
K velikemu starogrškemu modrecu Sokratu je prišel mladenič, ki je želel vedeti vse, kar je vedel Sokrat. Ta ga je povabil k reki in sedla sta na breg poleg nje. In kar naenkrat je Sokrat mladeniča zagrabil za vrat in mu potisnil glavo pod vodno gladino. Mladenič se je otepal na vse kriplje, a Sokrat ni popustil prijema. Ko je bil mladi mož tik pred tem, da se utopi, ga je Sokrat potegnil iz vode in ga položil na breg. Ko je mladenič izbljuval vodo in se izkašljal, je vprašal modreca, zakaj ga je želel utopiti. Sokrat ga je vprašal:
»Kaj si si najbolj želel, ko si imel glavo pod vodno gladino?«
Mladenič je seveda odgovoril:«Zraka, kaj pa drugega.«
Sokrat mu tedaj odvrne:«Nikoli ne pomisli na to, da modrost lahko dosežeš zlahka. Ko si boš učenja zaželel tako močno, kot si si želel dihati pod vodno gladino, takrat šele pridi k meni po znanje.«
Nauk zgodbe: Nič pomembnega v življenju se ne da dobiti na lahek način. Za vse se je treba truditi. In imeti močno željo po tem.
nedelja, 7. marec 2004 @ 06:31 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Vigred prihaja. O, čas norosti!
Radosti polna, obetov in moči,
s kočijo bogato razkošne mladosti
vrača se zvesto med čakajoče ljudi.
Hrepeneča po dežju v svojih semenih
dotika se sonca, oblakov in ros.
Iz prsti gorijo zdaj grmi v plamenih
za otroka, ki stekel po trati je bos.
Že dišijo vrtovi v cvetočih vonjavah,
veje napenjajo popke na starih drevesih,
vračanje lastovk domov žgoli v višavah,
vse je zaživelo kakor v nebesih.
Stopinje šumijo, vetrič deklic nemir,
slapovi prebujajo deviškost oblakov,
v napetih znamenjih prazničnih oblačil
so v razcvetju krošnje mavričnih lokov.
Na spočetje iz korenin z dotiki obljub
po dolgih dneh spanja ni pozabila,
v spolnitvi sle, vstaja telo ji iz muk,
v razodetju večnosti se je izpolnila.
Goloto je sramežljivo z obleko prekrila
z bremeni zelenega okrasja svoje rasti,
z razodetjem vrnitve je sebe razkrila,
nadela si krono, ki si jo vsakdo želi.
V uteho spočete rasti je vtkano zorenje,
žitje, z rastjo deba in odpiranjem vej,
trepetlikanje listov za prebujenje,
obnavljanje vračanja od vekej v vekej.
Poznam mnogo ljudi, ki se usmiljeno zavzemajo za bolne in osamljene, sami s seboj pa ravnajo skrajno neusmiljeno. Takšna neusmiljenost do samega sebe bo izmaličila tudi pomoč drugim. V mojo ljubezen se bo prikradla zahteva po posedovanju. Jezil se bom, ker moja nadvse velika ljubezen ni plačana. Da bi drugega res iz srca ljubil, da bi zanj ali zanjo imel sočutno srce, moram najprej priti v stik s svojim srcem, najprej se moram s srcem obrniti k vsemu ubogemu nesrečnemu v sebi. Tedaj drugih ne bom obsojal, ampak jih bom prav z vsem, kar je v njih nesrečnega, razklanega, bednega in neuglednega, sprejel v svoje srce. Tedaj jim moja pomoč ne bo vzbujala slabe vesti. Nasprotno, v mojem srcu bodo našli prostor in domovino.
Glodanje kot način življenja - Hrčki nas opominjajo, da si vzamemo dovolj časa za počitek - Varčnost ne sme prerasti v skopost in v strah pred pomanjkanjem - Radovednost, igrivost in zanimanje za glasbo opredelijo tega kosmatega hišnega ljubljenčka - Hrčki nas povežejo z ravnijo rdeče energije - Miselni vzorci korenskega centra - Ne dovolimo, da bi nas obglodale skrbi
Hrčki tako kot zajci, kunci, miši, podgane, pižmovke, čipmunki, veverice, bobri, ježevci, budre ali morski prašički in še številne druge vrste živali sodijo med glodalce, ki so zelo obsežen in uspešen rod sesalcev. Njihovi sprednji zobje so se skozi zgodovino razvili v posebne dletasto oblikovane glodače, s katerimi lahko preglodajo zelo trdne snovi, na primer orehovo lupino in lesene deske. Glodači se z nenehno uporabo obrabljajo, vendar vedno znova zrastejo. Če glodalci nimajo dovolj priložnosti, da bi si brusili prednje zobe ob čim tršem lesu, prerastejo svojo normalno dolžino in postanejo tako dolgi, da ubogi glodalec sploh ne more več odpreti gobca. Tedaj lahko zaradi lakote pogine, zato poskrbite, da si bosta vaš domači hrček ali morski prašiček lahko redno brusila svoje glodače. Zadnji zobje glodalcev pa so ploščati in precej širši, tako da živali z njimi lahko dobro prežvečijo v ustnih koteh nakopičeno hrano, ki so jo naglodale.
Veliko glodalcev ima mehak, topel in gladek kožušček, zaradi česar v naravi pogosto postanejo plen pohlepnih lovcev.
Spraviti se sam s seboj pomeni: sprijazniti se s seboj, sprejeti se takšnega, kakršen si postal. Poravnati spor med različnimi potrebami in željami, ki me pehajo sem in tja. Odpraviti razkol, ki je nastal v meni med mojo idealno podobo in stvarnostjo. Pomiriti svojo razrvano dušo, ki se vedno znova upira resničnosti. In pomeni poljubiti to, kar mi je še posebno težko, svoje napake in slabosti. Nežno moram ravnati sam s seboj, še zlasti s tem, kar je v nasprotju z mojo idealno podobo.
petek, 5. marec 2004 @ 07:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Ko sem enkrat tko...čist sam..večer se je že bližal, poslušal pesem dreves v bližnjem gozdu, mi je rekel Konfuzij...moj prijatelj:
Ti...bk....moder človek prebere, kar je napisano, ne kar bi rad prebral, sliši, kar je povedano, ne kar bi rad slišal, vidi kar je, ne kar bi rad videl.
Ne vem glih, kaj je hotel povedati, no...ampak sem vseeno pogledal po sebi...na hitro...in glej šmenta...sem bil mal plav...od mraza. Me veseli jako zelo...da sem tudi jaz kdaj pa kdaj moder človek...pozimi bolj.
petek, 5. marec 2004 @ 07:00 CET
Uporabnik: Pozitivke
Enkrat, že dolgo tega, sem bil prepričan, da živim v idealni zvezi...potem sem se prepričeval, da živim v idealni zvezi...potem sem se pa spodtaknil in telebnil na glavo...direkt. Je bil tresk silovit jako fest, tako da se je skupek nečesa nekje pod temenom, ki se mu je reklo možgani včasih, spremenil v grozečo sivo gmoto in ta me je vlekla vase, kakor živo blato, brezmočnega, v meni dotedaj nepoznano dimenzijo življenja, v vegetiranje. A prišla je pomlad, čudežna kot vedno in iz blata mojega uma ustvarila ljubek, tako lepo raven platfus v cvetličnem vzorcu ivanjščic, z vonjem po gozdnih sadežih, mogoče kanček preveč v levo, ko pa nisem bil pozoren, pa tudi v desno. No, skratka, nadel sem si nova očala, malček rožnata, se učil gledati svet skoznje in pričel celo nekaj takega kot razmišljati. Je bolelo na začetku, tako, da so moja razmišljanja, če to sploh so, malo kratka še vedno. Mi zameriti ni potrebno preveč, sploh odkar mi Konfuzij, moj prijatelj, poskuša pomagati, ko moja misel noče in noče slediti ovinku.
Berem dokaj, tudi vas, slišim še kar, vidim marsikaj in koga, tudi sebe in počasi se seli vame spoznanje, stokrat prebrano, slišano, videno, občuteno boleče.
Skrbeti in živeti moramo drug za drugega. Zato se pred vsako odločitvijo vprašamo, kakšne bodo njene posledice za kasnejše čase in ali bo prihajajoči generaciji koristila ali škodovala. Mučimo se na poljih, saj živimo od njihovih sadov; prav tako moramo prevzeti nase trud in skrb za ljudi, ki živijo z nami – kajti tudi njihovo življenje je del našega življenja.
Carol Cornelius
Pojasnilo: Carol Cornelius, Indijanec iz plemena Mohawk (Irokezi), je gornji tekst objavil v časopisu Akwesasne Notes.
Irokezi živijo v rezervatih države New York in Kanadi. Njihove žene so imele poseben ugled; skrbele so za polja. Irokezi so bili uspešni kmetovalci. Gojili so 15 vrst koruze in 60 vrst fižola in bučnic. Gradili so dolge hiše, v njih pa je živelo po več družin. Te žene so imele velik vpliv v življenju plemena, volile so mirovnega poglavarja naselbine, lahko pa ga tudi odstavile, če ni dobro opravljal službe. Mirovni poglavarji so oblikovali plemenski svet, najvišji organ oblasti.
iz knjige: Ali veš, da drevesa govorijo
Modrost Indijancev
poslovenil Ivan Sernec
Kadar smo popolnoma zatopljeni v dani trenutek, se preteklost in prihodnost zlijeta v eno. Molče se lahko skušam ves potopiti v ta trenutek. Tedaj se v meni porodi slutnja, da sta čas in večnost eno. Najgloblja skrivnost časa je, da večnost sama vdira v naš čas, tako, da v nekem trenutku čas preneha teči in se zdi, kot da bi se ustavil. Tedaj zaslutimo, da sta nebo in zemlja eno, čas in večnost, Bog in človek.
Angelus Silesius je to izkušnjo nepozabno izrazil takole:
»Čas je kot večnost in večnost kot čas,
zato ti sam pač ne narediš nobene razlike.
Jaz sam sem večnost, in ko zapustim čas,
se združim z Bogom in Bog z menoj.«
Brat, ti praviš, da je le ena pot, Velikega duha častiti in mu služiti. Mi te ne razumemo, brat. Nam so povedali, da je bila tvoja vera podarjena vašim prednikom in je od takrat prehajala od očeta na sina. Tudi mi imamo vero, ki je bila našim očetom podarjena in je prešla na nas, njihove otroke. Tako častimo Velikega duha. Naša vera nas uči, da moramo biti za vsak prejeti dar hvaležni; uči nas, da moramo biti enotni in se med seboj ljubiti. Nikoli se ne prepiramo o verskih vprašanjih, kajti vera je osebna in se tiče Velikega duha – nikogar drugega ne.
Brat, nočemo ti jemati tvoje vere, ali jo celo uničiti; le svojo hočemo obdržati in se je radovati.
Red Jacket
Pojasnilo: Sa-Go-Ye-Wat-Ha, bolj znan pod psevdonimom Red Jacket, je živel okoli l. 1756 do 1830. Njegovo ljudstvo Seneca je bilo vključeno v irokeško zvezo držav. Red Jacket se je imel za govornika. Ko je leta 1805 prišel laični krščanski pridigar na področje Irokezov, je prišlo do zborovanja indijanskih poglavarjev, na katerem je na nagovor pridigarja Red Jacket odgovoril z velikim govorom. V govoru je navedel razloge, zakaj odklanja vero belega človeka. Ko je zatem pridigarju ponudil roko, jo je ta osorno odmaknil.
iz knjige: Ali veš, da drevesa govorijo
Modrost Indijancev
poslovenil Ivan Sernec
Če ne dopustiš, da bi ti srce otrdelo, če izkazuješ soljudem kaj prijaznosti, ti bodo odgovorili z naklonjenostjo. Podarili ti bodo prijazne misli. Če pomagaš mnogim ljudem, te bo spremljalo mnogo dobrih misli. Naklonjenost ljudi je več vredna kakor bogastvo.
Vedremu človeku ne moreš vliti strahu v kosti. Trden, uravnovešen je. In tako ga ne more nič vreči iz tira. Ko se pogovarjaš z vedrim človekom, se razvedri tudi tvoja notranjost, nenadoma gledaš na lastno življenje in svojo okolico z drugačnimi očmi. Bližina vedrega človeka ti dobro dene. Saj veš, kako moreči so lahko ljudje, ki vse gledajo skozi temna očala, ki so osredotočeni le na slabe strani in jih tudi povsod odkrivajo. Veder človek te razvedri. Nenadoma se čutiš lahkega. Zato ti želim, da bi srečal veliko angelov vedrine.
Veliko je napisanega o moči izgovorjene besede, kajti beseda je zvočno orodje, s katerim gradimo svoj svet. Bolj ko se držimo svoje besede, bolj bomo močni in ustvarjalni. Če govorimo, kar mislimo, in če mislimo, kar govorimo, bodo naše besede postali zidaki pozitivnega življenja.
Če si izberemo, da bomo živeli koristno življenje v skladu z življenjskimi pravili, ki se jih potem tudi držimo, smo se odločili za pomembno božjo službo v korist drugih. Kadar imamo svoje delo radi in ga opravljamo z mislijo na to, da naj služi tudi drugim, opravljamo božjo službo.
NE ZAMUDITE
Pri podarjanju izražamo, da smo obdarjeni tudi sami. Nemška beseda 'schenken' (slovensko pogovorno šenkati = podariti) pomeni prvotno 'dati nekomu piti'. Drugemu, ki je žejen, torej nekaj natočimo, da se odžeja. Kdor ne čuti žeje, mu pač ne bomo ničesar natočili. Danes mnoge ljudi ne žeja več po sladkarijah ali po vinu, po oblekah ali gospodinjskih napravah, da bi si želeli takih daril. Kajti tega ima večina že dovolj. 
Nisem bral knjige. Bi jo najbrž moral. Da bi razumel globino. Sestavka. Pa sem zaprosil za pomoč...svojega prijatelja Konfuzija. 
Tole, zapisano v Stanetovi knjigi Salesalute 
Beseda simbol je grškega izvora:1.symbiolon znamenje, iz symballen zložiti - znamenje časa;2. znamenje, podoba za pojem, idejo čustvo...; simbol vere kratka razlaga osnovnih načel kake vere,"credo". Je nekaj ,sestavljeno iz višjega. 
K velikemu starogrškemu modrecu Sokratu je prišel mladenič, ki je želel vedeti vse, kar je vedel Sokrat. Ta ga je povabil k reki in sedla sta na breg poleg nje. In kar naenkrat je Sokrat mladeniča zagrabil za vrat in mu potisnil glavo pod vodno gladino. Mladenič se je otepal na vse kriplje, a Sokrat ni popustil prijema. Ko je bil mladi mož tik pred tem, da se utopi, ga je Sokrat potegnil iz vode in ga položil na breg. Ko je mladenič izbljuval vodo in se izkašljal, je vprašal modreca, zakaj ga je želel utopiti. Sokrat ga je vprašal:
Že dišijo vrtovi v cvetočih vonjavah, 
Poznam mnogo ljudi, ki se usmiljeno zavzemajo za bolne in osamljene, sami s seboj pa ravnajo skrajno neusmiljeno. Takšna neusmiljenost do samega sebe bo izmaličila tudi pomoč drugim. V mojo ljubezen se bo prikradla zahteva po posedovanju. Jezil se bom, ker moja nadvse velika ljubezen ni plačana. Da bi drugega res iz srca ljubil, da bi zanj ali zanjo imel sočutno srce, moram najprej priti v stik s svojim srcem, najprej se moram s srcem obrniti k vsemu ubogemu nesrečnemu v sebi. Tedaj drugih ne bom obsojal, ampak jih bom prav z vsem, kar je v njih nesrečnega, razklanega, bednega in neuglednega, sprejel v svoje srce. Tedaj jim moja pomoč ne bo vzbujala slabe vesti. Nasprotno, v mojem srcu bodo našli prostor in domovino.
Glodanje kot način življenja - Hrčki nas opominjajo, da si vzamemo dovolj časa za počitek - Varčnost ne sme prerasti v skopost in v strah pred pomanjkanjem - Radovednost, igrivost in zanimanje za glasbo opredelijo tega kosmatega hišnega ljubljenčka - Hrčki nas povežejo z ravnijo rdeče energije - Miselni vzorci korenskega centra - Ne dovolimo, da bi nas obglodale skrbi
Spraviti se sam s seboj pomeni: sprijazniti se s seboj, sprejeti se takšnega, kakršen si postal. Poravnati spor med različnimi potrebami in željami, ki me pehajo sem in tja. Odpraviti razkol, ki je nastal v meni med mojo idealno podobo in stvarnostjo. Pomiriti svojo razrvano dušo, ki se vedno znova upira resničnosti. In pomeni poljubiti to, kar mi je še posebno težko, svoje napake in slabosti. Nežno moram ravnati sam s seboj, še zlasti s tem, kar je v nasprotju z mojo idealno podobo. 
Ne nisi Bog,
Ko sem enkrat tko...čist sam..večer se je že bližal, poslušal pesem dreves v bližnjem gozdu, mi je rekel Konfuzij...moj prijatelj:
Enkrat, že dolgo tega, sem bil prepričan, da živim v idealni zvezi...potem sem se prepričeval, da živim v idealni zvezi...potem sem se pa spodtaknil in telebnil na glavo...direkt. Je bil tresk silovit jako fest, tako da se je skupek nečesa nekje pod temenom, ki se mu je reklo možgani včasih, spremenil v grozečo sivo gmoto in ta me je vlekla vase, kakor živo blato, brezmočnega, v meni dotedaj nepoznano dimenzijo življenja, v vegetiranje. A prišla je pomlad, čudežna kot vedno in iz blata mojega uma ustvarila ljubek, tako lepo raven platfus v cvetličnem vzorcu ivanjščic, z vonjem po gozdnih sadežih, mogoče kanček preveč v levo, ko pa nisem bil pozoren, pa tudi v desno. No, skratka, nadel sem si nova očala, malček rožnata, se učil gledati svet skoznje in pričel celo nekaj takega kot razmišljati. Je bolelo na začetku, tako, da so moja razmišljanja, če to sploh so, malo kratka še vedno. Mi zameriti ni potrebno preveč, sploh odkar mi Konfuzij, moj prijatelj, poskuša pomagati, ko moja misel noče in noče slediti ovinku.
Skrbeti in živeti moramo drug za drugega. Zato se pred vsako odločitvijo vprašamo, kakšne bodo njene posledice za kasnejše čase in ali bo prihajajoči generaciji koristila ali škodovala. Mučimo se na poljih, saj živimo od njihovih sadov; prav tako moramo prevzeti nase trud in skrb za ljudi, ki živijo z nami – kajti tudi njihovo življenje je del našega življenja.
Kadar smo popolnoma zatopljeni v dani trenutek, se preteklost in prihodnost zlijeta v eno. Molče se lahko skušam ves potopiti v ta trenutek. Tedaj se v meni porodi slutnja, da sta čas in večnost eno. Najgloblja skrivnost časa je, da večnost sama vdira v naš čas, tako, da v nekem trenutku čas preneha teči in se zdi, kot da bi se ustavil. Tedaj zaslutimo, da sta nebo in zemlja eno, čas in večnost, Bog in človek.
Brat, ti praviš, da je le ena pot, Velikega duha častiti in mu služiti. Mi te ne razumemo, brat. Nam so povedali, da je bila tvoja vera podarjena vašim prednikom in je od takrat prehajala od očeta na sina. Tudi mi imamo vero, ki je bila našim očetom podarjena in je prešla na nas, njihove otroke. Tako častimo Velikega duha. Naša vera nas uči, da moramo biti za vsak prejeti dar hvaležni; uči nas, da moramo biti enotni in se med seboj ljubiti. Nikoli se ne prepiramo o verskih vprašanjih, kajti vera je osebna in se tiče Velikega duha – nikogar drugega ne.
Tako si daleč stran,
Sreča je,
Če ne dopustiš, da bi ti srce otrdelo, če izkazuješ soljudem kaj prijaznosti, ti bodo odgovorili z naklonjenostjo. Podarili ti bodo prijazne misli. Če pomagaš mnogim ljudem, te bo spremljalo mnogo dobrih misli. Naklonjenost ljudi je več vredna kakor bogastvo.
Vedremu človeku ne moreš vliti strahu v kosti. Trden, uravnovešen je. In tako ga ne more nič vreči iz tira. Ko se pogovarjaš z vedrim človekom, se razvedri tudi tvoja notranjost, nenadoma gledaš na lastno življenje in svojo okolico z drugačnimi očmi. Bližina vedrega človeka ti dobro dene. Saj veš, kako moreči so lahko ljudje, ki vse gledajo skozi temna očala, ki so osredotočeni le na slabe strani in jih tudi povsod odkrivajo. Veder človek te razvedri. Nenadoma se čutiš lahkega. Zato ti želim, da bi srečal veliko angelov vedrine.
Veliko je napisanega o moči izgovorjene besede, kajti beseda je zvočno orodje, s katerim gradimo svoj svet. Bolj ko se držimo svoje besede, bolj bomo močni in ustvarjalni. Če govorimo, kar mislimo, in če mislimo, kar govorimo, bodo naše besede postali zidaki pozitivnega življenja.
