Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja – Nutricionist

O mleku samem, kot hrani, ki ni kompatibilna s človeško biološko prilagojenostjo sem predaval in pisal že v Znanosti Življenja 2001 (klubsko glasilo), kot tudi v njeni izdaji 2002. Zadnji dogodki na slovenski mlečni sceni z dodajanjem zelo škodljivega in prepovedanega antibiotika Kloramfenikola, katerega prisotnost so odkrili nemški analitiki v mleku in mlečnih izdelkih iz Slovenije že v septembru, slovenski strokovnjaki in politika pa se je zganila šele v novembru in sicer tako, da so s prodajnih polic v lekarnah in samopostrežnih trgovinah začasno odstranili s polic nekaj mleka v prahu in ga po cca 14 dneh znova namestili nanje, da so »stočili« nekaj deset tisoč litrov mleka v kanalizacijo, krivcev pa po stari balkanski navadi (ki se je Slovenci tako zelo oklepamo, čeprav si želimo v družbo najboljših držav Evrope) »še niso odkrili«, me je stimuliralo (o mleku, kot »neobhodno potrebni hrani za razvoj otrok in mladostnikov«, kot to vztrajno priporoča »umetnost medicine«, farmacevtska industrija, proizvajalci, predelovalci, prodajalci in preprodajalci), da napišem, povem še nekatera pojasnila, nekatere vire raziskav, katerih rezultati so popolnoma drugačni od trditev »ortodoksne znanosti«. Od vas samih pa je odvisno, kako se boste prehranjevali v prihodnosti.

Izročila in kasneje dopisana literatura v najbolj razširjeni knjigi na svetu (Sveto pismo) nam ves čas vcepljata v glavo pravljico o »medu in mleku« in mleko naj bi bilo zlasti za otroke najbolj prijetna, naravna in prijazna hrana…vendar je resnica drugačna.

Nahajam se v svoji sobi. Če sem bolj natančen v velikih težavah. Stare rane se spet odpirajo in počasi izgubljam stik z realnostjo. Z delčkom zavesti opazim, da se komaj zavedam okolice. Klečim namreč pred oltarjem svojega Učitelja. Tako hudo mi je, da po licu tečejo debele solze. Tudi Njegovega ljubljenega obraza ne vidim natančno. Končno se malo zberem in pomislim: "Tokrat mi gre pa res hudo za nohte."

Naposled se iz dna srca utrga nemi krik: "Prosim, Sri Babaji, pomagaj mi!!"

To nemo molitev ponavljam kot obseden. Sledi znan občutek stika z Učiteljem. V zavesti se mi pojavi ena sama močna misel, ki izrine vse ostale. Vendar kaj takega nisem pričakoval. Hladna in brezkompromisna zavrnitev: "Pomagaj si sam!!"

Kot bi odrezal se solze ustavijo. Pravi hladen tuš! Kakor svojemu samopomilovanju v bran nemočno izdavim: "Saj ti si vendar moj Učitelj! Mar ni tvoja naloga, da mi pomagaš?!"

Vendar odgovora ni bilo. Ostal sem sam.

Umetniška akcija v okviru širitve Evropske unije

Spoštovana gospa, spoštovani gospod,

V okviru umetniške akcije, ki bo potekala po vsej Evropi, Vas prosim kot evropski umetnik za pomoč: Kot znamenje nove, združene in solidarne Evrope pozivam na dan širitve EU 10000 drzavljanov, da odprejo svoje dežnike po vsej Evropi. Žal pri tem še manjkajo udeleženci iz Slovenije. Prosim, pomagajte mi!

1. Odprite Vaš dežnik 1. maja 2004 ob 12. uri (srednjeevropski cas) za kratek čas.

2. Po možnosti čim prej prijavite Vaš dežnik po elektronski pošti. Prosim, da navedete število Vaših dežnikov in državo, na primer: "2 dežnika, Slowenia".

Prosim Vas, da obvestite kar največ ljudi o tem projektu.
Vsakdo lahko sodeluje. Nadaljnje informacije najdete na naslovu: www.more-umbrellas.de

Najlepša hvala za Vašo pomoč!

LP, Dave

VZGOJA NEPOTROŠNIŠKE KULTURE

V sodelovanju revij in spletnih strani: www.pozitivke.net, www.svet-je-lep.com, www.med.over.net, www.veggieinfo.net, www.karmaplus.net.
Delavnico je pripravila Duhovna univerza www.cdk.si/du/.

DELAVNICA 'NE' POTROŠNIŠTVO - PRIDRUŽITE SE!

Če menite, da se to vas ne tiče, da ste s tem razčistili ali da vas to ne zanima, potem se spomnite, da

· živimo v svetu, kjer nenehno teče ekonomska vojna, ki povzroči več žrtev kot vojaške vojne! Žrtve te vojne so milijonske množice revežev v nerazvitem svetu in tudi v razvitem svetu.

· Svetu vlada ekonomija sebičnosti! Njeno gorivo je potrošništvo. Tok potrošništva je kot podivjana reka preplavil vso civilizirano družbo in odplavlja naša življenja.

· Ustvarimo protitok potrošništvu: stopimo v njeno reko, prevzamimo energijo nase in jo potem obrnimo. Zato delavnica NE potrošništvo in gibanje NE potrošništvo.

Številni ljudje bi hoteli biti nekaj posebnega. Vsak človek je seveda enkraten. A to svojo posebnost mnogi vidijo le v večji moči, v večji posesti. Vendar pa moram pogledati tudi vase: kakšna je moja življenjska zgodba, kje so moje rane, v čem je moja občutljivost? Kajti vse to je del mene – tudi moje rane, tudi moje napake, tudi moje slabosti. Ne le moje vrline. Šele ko se s tem sprijaznim, odkrijem, da sem edinstven, enkraten odraz Boga. Če pa hočem biti nekaj posebnega in zato preskočim svojo človeškost, bom vedno padel na nos.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

V globinah spoznanja, da naša duša potrebuje ljubezen, se skrivata znanje in moč, da jo najdemo.

Občutja, ki še posebej privlačijo moškega, so zaupanje, sprejemanje in spoštovanje.

Kadar se je ženska zmožna odpreti tistemu delu sebe, ki je potreben ljubezni, zlahka pritegne moškega.

Da bi se razvnela romantična čustva, ženska potrebuje romantično, moški pa telesno bližino.

Kadar je moški negotov, v stikih z žensko velikokrat ničesar ne stori in ne reče ničesar, kar bi se lahko obrnilo zoper njega.

Medsebojna duševna privlačnost izvira iz spoznanja, da imate tisto, kar ljubljena oseba potrebuje za svojo duševno rast, ona pa to, kar zanjo potrebujete vi.

Kadar moškemu ob kaki ženski postane zares prijetno, se mu prej ali slej vname srce zanjo.

Spogledovanje je za moške nadvse mikavno, saj laska njihovi sposobnosti, da osrečijo žensko.

Ženske ne marajo moških, ki govorijo samo o sebi, ampak takšne, ki jih sprašujejo to in ono, da bi jih bolje spoznali.

Zanesljiv in sposoben moški je za žensko nadvse privlačen, še bolj od tega pa ceni pri njem sposobnost, da zastavlja vprašanja in posluša.

Moški nagonsko ne razkriva svoje vznemirjenosti, saj meni, da si bo poslabšal položaj, če se bo pokazal potrebnega pomoči.

Preden moški odstre ženski svojo ranljivo plat, mora jasno pokazati, da zna biti odgovoren zase in zanjo.

Ko so potešene nižje potrebe po preživetju, postanejo višje potrebe po ljubezni in zaupnosti pomembnejše.

Časi, ko se bližajo so za nekatere polni pričakovanja, zadovoljstva, hrepenenja, sreče in sploh. Čas zaljubljenih - Valentinovo. Čas, na katerega nas opozarjajo revije, časopisi, radio, televizije, plakati… sploh vse, kamor pogledaš, je nagnjeno k temu, da ti sporoča kaj moraš kupiti ljubljeni osebi, kam jo moraš peljati, kako se moraš obnašati. Reklamni panoji……

Zakaj samo takrat, ko je Valentinovo? Zakaj nebi celo leto, moški in ženske, poslovneži in gospodinje, homoseksualci, biseksualci, mladi, stari, otroci in sploh vsi prebivalci tega planeta na katerem živimo, izkazovali drug drugemu ljubezen?


Kako si narobe razlagamo zaljubljenost in ljubezen. Kako je ta beseda zlorabljena od nekaterih - ljubezen je univerzalna in jo lahko izkazujemo in jo čutimo in imamo. Vsak jo ima v sebi. Zaljubljenost pa je kemija, kemijski proces, ki spremeni obnašanje in razmišljanje človeka in je tako kot droga - omamljen in odsoten. Tak človek ne bi smel voziti avtomobila, sklepati večje posle in sprejemati velike odločitve. Ljubezen tudi ne mine, samo zaljubljenost mine.


Vsaka zaljubljenost, ki pa ni postala ljubezen, pa pomeni bolečino, a ta bolečina je kot gnoj iz katerega zraste najlepša roža. Je izkušnja za v naprej, le od vsakega posameznika je odvisno ali jo bo uporabil, ali pozabil.


Lepo je biti zaljubljen, a še lepše je čutiti ljubezen in jo izkazovati drugim - pa ne le en dan v letu, ampak vse dni v letu.

Dvouh napenja sluh.
Psst ..... zdaj lovijo!
Psst ..... zdaj smrčijo!

Generali štaba Bolus rubre spe,
žolti gronolom mrači jim um.
Kužnost na kalini z žabjeglavci
na mrladi so odblejali mufloni,
goban oteka, jezo puran srti,
zledeni mlaka sred prsti.

Kapelnikovo gibanje stradež vodi.
Gula guga prste nad obaro.
V mrkačih slo spodmočenih junakov
se od vbodov kakainskih igel odžeja,
pod sodom gobec brada odceja.

Poživilo se z junaštvom hvali.

Leteča mušica v zrklo trči,
jezi pamet skuzma suha pampa.

Krvolok pobral je svoje oči.

Služba tvojega razuma je,
da razmišlja
in to bo počel,
ne glede na to,
ali boš ti to hotel,

Služba tvojega uma pa je,
da se zaveda tega trenutka
in to bo počel,
samo če boš ti to hotel.

Umovanje diha je,
služba razuma umu
in darilo mojstra tebi.

stojči Stojan Svet

Kaj nas učijo živali? (1)
Marjetka Jeršek

MIŠI

Miši so se v zadnjem času iz hišne nadloge prelevile v hišne ljubljenke - Rade imajo pestro prehrano in velik, čist življenjski prostor - Ljudski reki so polni mišjih prispodob - V nekaterih primitivnih kulturah miši sodelujejo pri iniciacijskih obredih - Mišjaki so pogosti junaki pravljic in risank

Miši so do nedavnega veljale za hišno nadlogo, ki se jo je veljalo čim hitreje znebiti. Ponekod seveda še dandanes nastavljajo pasti - mišnice za te nezaželene glodalce. Ena največkrat predvajanih gledaliških dram Agathe Christie prav tako nosi naslov Mišnica, vendar gre v tem primeru za arzenikov prah, ki ima isto ime. Seveda se na koncu v nastavljeno past ujame tudi morilec.

Obstajajo poljske miši, plesoče puščavske miške, bele laboratorijske miši... Najbolj priljubljena vrsta so plesoče, ki si jih otroci radi izberejo za hišne ljubljenčke prav zaradi njihove igrivosti in ljubkosti. Vrteč se v krogih jim vedno znova predstavljajo vir zabave.

Mati daje otroku varnost in prazaupanje. Je prva oseba, h kateri se dete obrača, in že novorojenčku vliva občutek, da sme zaupati, da je svet dober, in da se lahko zanese na dobrost sveta in na dobroto ljudi. Mati daje otroku čutiti, da sme biti takšen, kot je, da sme imeti svoje potrebe in da bodo te potrebe zadovoljene. Ob njej doživlja bližino in ljubezen, mati mu daje čutiti, da je dobrodošel, brezpogojno sprejet in ljubljen. Takšno temeljno življenjsko izkustvo otrok potrebuje kot trden temelj, na katerem se lahko razvija. Vendar pa skoraj nobena mati ne more vedno in povsod izpolnjevati te naloge. Za otroka tudi ne bi bilo dobro, če bi obstajala brezhibna mati. Dete se namreč ne uči le iz brezmejne ljubezni svoje matere, temveč tudi iz njenih omejenih zmožnosti.

Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Ni pomembno kaj delaš, ampak kako delaš - z veseljem in popolnostjo.


Zakaj se ljudje opredeljujemo: to delam rad, tega ne maram delati? Kaj ni bolj pomembno kako stvari delamo. V vsako stvar, če želimo, da bo dobro opravljeno, je potrebno vložiti mir in ljubezen v pravem pomenu besede. Velikokrat pridemo v življenju v situacijo, ko ne moremo izbirati med tem, ali nekaj narediti ali ne. Velikokrat se srečamo z "nujnimi opravili", ki jih ne moremo niti preložiti na drugo osebo, niti opustiti, ampak jih je potrebno enostavno opraviti.


Že sama misel na to, da moramo opraviti neprijetno delo, pa nam vzame veliko več energije, kot če bi se ga lotili in ga opravili takoj brez razmislekov in pomislekov o tem.

Ko smo jezni in se pritožujemo, pa čeprav samo v mislih, izgubljamo ne samo energijo, ampak tudi čas. Vemo, da ne moremo nič spremeniti, včasih si celo želimo, da bi bilo delo opravljeno ali pa se to od nas pričakuje.

Vsako življensko obdobje
terja od nas novo rojstvo in
vsa naša leta ne zaležejo,
da bi ne bili
znova in znova neizkušeni.


La Rochefoucauld

Pot, po kateri hodijo vsi, je široka. Najti moraš svojo čisto osebno pot. Ni dovolj, če se ravnaš po drugih. Ugotoviti moraš, na katero pot natanko spadaš. Nato pa se moraš pogumno odločiti, da boš hodil po njej, čeprav se boš tam čutil zelo osamljenega. Le tvoja čisto osebna pot ti bo omogočila rast in te vodila v resnično življenje.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Takšna je človeška narava,
da se rada skriva za mi,
še posebej z namenom,
da prikrije svoje slabosti.

Pa sploh ni nobenega mi,
sva samo jaz in jaz,
tisti jaz, ki se boji in skriva,
ki nerga in se razburja,
zakaj nečesa ne naredi,
ki se rad laže, išče izgovore,
zakaj je in ni tako kot je
in se boji vseh sprememb.

In tisti drugi jaz,
ki nima skriti kaj,
ki preden drugim spregovori,
pove najprej sebi,
direktno v obraz,
vse tako kot je.

Leto 2003 je bilo mednarodno leto voda in 22. marec je svetovni dan voda.
Toda namesto resnih razprav o nakopičenih problemih vodne varnosti in učinkovitih ukrepov za preprečevanje nadaljnega zastrupljanja naše pitne vode smo od oblasti nepričakovano prejeli strupeno darilo. Minister za zdravje dr. Dušan Keber je namreč podpisal odločbo, s katero je omogočil, da podjetje VO-KA nadaljnega pol leta zastruplja prebivalce Ljubljane s podvojeno količino nevarnih pesticidov v pitni vodi.

Kljub EU in NATO vročici je nujno temeljito pregledati dogajanja okrog pitne vode, kajti tega problema nam ne bodo reševale niti NATO divizije, niti EU komisarji, pač pa ga moramo rešiti sami in to čimprej. Omejeni čas, ki nam je še na razpolago je namreč tako dragocen, kot je dragocena zdrava pitna voda.

Modrost: Pet tokov Jin in Jang – Hrana

Hrano lahko razdelimo v dve osnovni skupini: Jin in Jang. Da lahko izberemo ustrezno hrano, ki nas bo harmonizirala in pripeljala v ravnotežje, je dobro vedeti ali smo Jin ali Jang oseba. Če znamo opredeliti svoje razpoloženje, ki je v določenem trenutku kot Jin ali pa kot Jang, bo naša odločitev o izbiri hrane lažja in ustreznejša.

Sledi osnovna razdelitev hrane v dve skupini in sicer:

Jin: žitni kalčki, koruza, ječmen, paradižnik, krompir, paprika, fižol, kumare, špinača, buče, gobe, grah, pesa, česen, zelje, leča, ostrige, sipa, krap, raki, postrv, ščuka, tuna, polži, žabe, svinjina, govedina, teletina, zajec, kokoš, piščanec, jogurt, smetana, margarina, maslo, mleko, sir, ananas, pomaranča, banana, figa, hruška, grozdje, breskev, mandeljni, arašidi, lubenica, češnja, lešniki, kava, kokakola, kakav, sadni sokovi, sladke pijače, vino, pivo, voda, lipa, meta, med, sladkor, melasa, ingver, paprika, curry, poper, limona, kis, gorčica, lovor, janež, kumina, drobnjak.

Jang: ajda, pšenica, riž, regratove korenine, kreša, korenje, peteršilj, čebula, repa, redkvica, ohrovt, motovilec, kaviar, sardele, sardine, slanik, jastog, losos, fazan, pura, raca, kozji sir, gorgonzola, jabolko, kostanj, robide, jagode, ginseng, praženi zeleni čaj, cikorija, rožmarin, kamilica, encijan, morska sol, hren, žajbelj, timijan, materina dušica, šetraj, sladki janež, cimet.

Si že slišal(a) za metodo Silva, obogatitev razuma, telesa, duha? Ja to je res ena metoda, ki ti veliko obljublja in ti veliko resnično tudi da. Metoda Silva te lahko nauči resnično živeti tvoje življenje do tvojih skrajnih meja.

Več kot petnajst milijonov ljudi po celem svetu že več kot šestintrideset let uporablja to znanstveno utemeljeno in duhovno vodeno metodo, ki ti lahko stalno izboljšuje in stopnjuje kvaliteto tvojega življenja. Danes tehnike Metode Silva v ZDA poučujejo celo v osnovnih, srednjih in visokih šolah.

Obračaj svoj obraz proti soncu in
zagotovo ne boš videl sence.
Tako to počno sončnice.

Hellen Keller

....je mogočen harfist gora. Boža grebene in slemena kakor napete strune, v njem pojejo
gozdovi in daljna dolina joče kakor glasbilo.
Južni veter ustavlja, grabi in pospravlja.
Na jugu kopiči gore oblakov nad najvišjimi grebeni in človeka pusti v napetosti, ali bo dež;
na severu trga nebo in v minutah pospravi čad iz gosto naseljene doline.
To je jezdec v divjem diru, brezobziren veliki
čistilec, obseden radikalec.
Ni čudno,da zaradi svojega ognjevitega značaja ni pri vseh priljubljen. Gorska jezera
nenadoma razburka in v grmenju spusti plazove.
Marsikaterim ljudem povzroča stisko in breme, jih hromi in utruja.
Tu in tam kakšnemu bolniku zapoje poslovilno pesem.....
Toda dnevi so ob južnem vetru čudovito jasni.
Nobenega soparnega migljanja ni, nobene
žilave plasti čada in tančice in nobenih zlivajočih se obrisov. Vse je pregledno, ostro in
svetlo v barvah in igri svetlobe in sence.
In s podečimi se oblaki zna slikati kakor nihče.
Vsi od časa do časa potrebujemo čistilnega
viharja, ne samo v gorah in v kotlinah velikih mest.
Potrebujemo ga v zgodovini duha, družbe, v umetnosti in cerkvi, v življenju vsake
družbe in v pokrajini lastnega srca.
Potrebujemo razdobja, ki trgajo in jasnijo, četudi povzročajo nekaj bolečin.
Za njimi bo spet rodoviten dež--kakor po južnem vetru.
Kako so bili ljudje starega Vzhoda modri, ko so
"veter" in "duh" imenovali z isto besedo!

Molitev - pogovor z Bogom, meditacija - poslušanje kaj ti Bog govori. Tako misteriozno se sliši, pa tako enostavno je. Tako naravno, kot se srečujemo z ljudmi na ulici, tako primarno, kot govorimo s svojci in znanci. Pa vendar za nekatere tako nepoznano, čudno in nenavadno.


Stvari so tako resnične, če jim vdihnemo Dušo, tako jasne, če jim damo moč, ki jo vdihnemo preko molitve. Tako sedaj, če v Resnico verjamemo in zaupamo vanj. To je nedelovanje na fizičnem nivoju, na drugih, mentalnih, višjih sferah, pa je naša misel, videnje, močno dejavna.


Ni pomembno, kako je naše telo dejavno, da dosežemo nekaj kar želimo ali nam pripada. Ni potrebno, da se gibamo in premikamo. Dejavni smo lahko v molitvi in meditaciji, pa še močneje dosegamo stvari, ki so v Božjem načrtu. Smo soustvarjalec življenja, sreče, zadovoljstva. Ni nam potrebno hitenje in gibanje, da dosežemo srečo. Potrebna je harmonija med gibanjem in mirovanjem, med delovanjem in nedelovanjem.

Natečaj sveta Evrope »Mladi aktivni državljani 2004«

Tretje leto zapored svet Evrope organizira natečaj »Mladi aktivni državljani« z namenom promocije aktivnega sodelovanja mladih v družbi. Od leta 2004 naprej bo natečaj usmerjen k mladinskemu sodelovanju na lokalni in regionalni ravni.

Namen natečaja je spodbuditi sodelovanje med lokalnimi in/ali regionalnimi predstavniki ter mladimi. Na natečaju lahko sodelujejo konkretni in merljivi ukrepi in projekti, katerih namen je podpora aktivnega sodelovanja mladih na lokalni in/ali regionalni ravni na področju preprečevanja in boja proti nasilju v vsakodnevnem življenju. Na natečaju lahko sodelujejo lokalni in regionalni predstavniki, mladinske nevladne organizacije, mreže in druge strukture na področju mladih iz držav podpisnic Evropske kulturne konvencije.
http://www.coe.int/DefaultEN.asp

Rok prijave: 01.05.2004.