Poznam mnogo ljudi, ki se usmiljeno zavzemajo za bolne in osamljene, sami s seboj pa ravnajo skrajno neusmiljeno. Takšna neusmiljenost do samega sebe bo izmaličila tudi pomoč drugim. V mojo ljubezen se bo prikradla zahteva po posedovanju. Jezil se bom, ker moja nadvse velika ljubezen ni plačana. Da bi drugega res iz srca ljubil, da bi zanj ali zanjo imel sočutno srce, moram najprej priti v stik s svojim srcem, najprej se moram s srcem obrniti k vsemu ubogemu nesrečnemu v sebi. Tedaj drugih ne bom obsojal, ampak jih bom prav z vsem, kar je v njih nesrečnega, razklanega, bednega in neuglednega, sprejel v svoje srce. Tedaj jim moja pomoč ne bo vzbujala slabe vesti. Nasprotno, v mojem srcu bodo našli prostor in domovino.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun