Velikokrat vsak izgovori te besede ali se vpraša v mislih in tehta o vrednosti. Seveda vsaka stvar ima svojo ceno. Gremo v trgovino, kupimo stvari, ki jih potrebujemo ali pa mislimo, da jih potrebujemo. Že si stvar močno želimo, se v mislih prepričamo, da je to že naša potreba. Če znamo tako spretno manipulirati s svojimi čustvi, željami in potrebami, se lahko naučimo tudi obratno. Te stvari ne potrebujem, te stvari si ne želim, ker…..

Za vsako stvar, ki jo dobimo v trgovini, potrebujemo denar. Kaj pa za stvari, ki se jih ne dobi v trgovini?
Koliko stanejo stvari, ki se ne dajo kupiti za denar?
Koliko moramo »vložiti« truda, poštenosti, dobrote, ljubezni in miru za stvari, ki niso na prodaj, pa si jih tako močno vsak želi?!
»Stvari«, ki se ne dajo dobiti v trgovini, mislimo, da se dobijo zastonj, da nam pripadajo in da mogoče celo – so naše.

V mislih imam »stvari«, ki so brez nalepke na kateri bi pisala cena. To je lahko prijatelj, partner, ljubimec, čustvo, ljubezen, sreča…..

Ali se sploh zavedamo cene teh »stvari«? Ali želimo vse to dobiti zastonj, kot da nam pripadajo, brez, da bi sami za to kaj dali.
Vsaka stvar ima svojo ceno.
Pa ne dobesedno.
Pa ne stvar.
Pa ne ceno.

Zakon narave pravi, da kolikor daješ toliko dobivaš, kar seješ to žanješ… Tudi sami sebi si postavljamo ceno. Tako, da se imamo radi, da si privoščimo mir in ljubezen v srcu, lepe misli za sebe in za druge, da damo smehljaj in lepo besedo tistemu, ki jo potrebuje, da objamemo človeka, ki to potrebuje, morda bolj kot hrano, pa mi tega ne vemo. Človek, ki je nesrečen, tečen, zoprn, nesramen, žaljiv ipd. potrebuje ljubezen, nasmeh, objem – na ta način pove, da mu to primanjkuje in kaže okolici svoje nezadovoljstvo kot majhen otrok, ki cepeta v trgovini, ko mu mati ne kupi bonbonov, ko si jih tako želi.

Prepoznajmo ljudi, ki potrebujejo ljubezen in jim pošljimo žarek, da jih ogreje, saj tako bogatimo sebe, da bomo imeli še več bogastva in še več ga bomo lahko dajali takim, ki nas žalijo, ponižujejo, morda sovražijo. Če se zavedamo, da oni kličejo na pomoč, da potrebujejo morda samo žarek ljubezni, da jim ogreje srce, pa jim ne bo potrebno več mučiti sebe s tem, da so do nas nesramni in žaljivi. Vsaka slaba misel, ki jo tak človek pošlje komurkoli drugemu, se mu vrne kot bumerang podvojeno. Takrat tak človek sam najbolj trpi, pa ne ve. Nam pa to ni potrebno, ker vemo. Če bodo začutili našo pomoč v obliki ljubezni, ki jim jo pošiljamo, pa čeprav samo v mislih, si bodo morda čez čas tudi sami znali pomagati in ne bodo več trpeli in žalili drugih.

Tisti, ki spozna vrednost stvari, ki se ne dajo kupiti za denar je bogataš, saj ima vsa bogastva sveta v sebi in nihče mu ga ne more vzeti. Sam pa ga lahko le povečuje s tem, da se zaveda svojega vedenja in človeške omejenosti ter nemoči, v primeru, če stvari ne sprevidi.