Uredništvo Sončevih pozitivk želi ob dnevu zaljubljenih, ki bo v petek, 14. februarja vsem obiskovalcem in vsem ljudem veliko ljubezni. Ob tem želimo poudariti, da se svojih najdražjih ne spomnite samo ob tem dnevu, ampak skozi celo leto.

Vse, kar stori ljubezen, stori prav.

Ljubezen je kot solza, rodi se v očeh in pade na srce.

Kdor hoče ljubezen žeti, jo mora sejati.

Ljubezen daje vrednost ljudem.

Na to kažejo izjave (in dokazi) študenta na Univerzi v Cambridgeu, po imenu Ibrahim al Maraši, da so za poročilo uporabili več celih strani njegove disertacije s slovničnimi napakami vred. Disertacija je bila narejena na osnovi 10 let starih podatkov. Študent je britansko vlado obtožil intelektualne tatvine: "Moji kolegi akademiki so osupli in šokirani. To dejanje krši temeljne akademske in etične kriterije, torej etiko akademskega dela.
To je intelektualna tatvina."

15. januarja je Evropski parlament sprejel zakon, s katerim bo v Evropski uniji od leta 2009 prepovedanega večina testiranja kozmetike na živalih, prepovedoval pa bo tudi prodajo na tak način testirane kozmetike od drugod. Ta zakon je kompromisna rešitev, dosežena z vladami EU, formalno pa ga morajo odobriti še ministri EU. Z njim pa se do leta 2013 vseeno omogoča nadaljevanje treh tipov testiranja toksičnosti, dokler ne razvijejo alternativnih načinov testiranja.

"Ta parlament je z veliko večino strank jasno povedal, da živalsko trpljenje zaradi ustvarjanja novih proizvodov človeške nečimrnosti ni več sprejemljivo," je rekel britanski parlamentarec Chris Davies.

Opažam, da v svetu obstajata dve šoli, ki sta si nekako nasprotni v doseganju cilja notranje izpolnitve.
Ena obljublja izpolnitev po poti celibata in odrekanja, ki je prisotno v mnogih religijah in gibanjih, druga pa obljublja notranjo izpolnitev v izpolnjevanju zunanjih želja, k čemur je danes usmerjena celotna zahodna družba.
Zame ni bila dobra ne ena, ne druga Zakaj?
Recimo, če bi šel v samostan z željo odreči se zunanjemu svetu, bi želje po zunanjih ugodjih in drugih dražestnih željah še vedno ostale v moji glavi, če pa bi si izpolnil vsako željo, ki bi mi prišla na pamet, pa bi vedno prišla spet neka nova in nova želja po zadovoljitvi, kot recimo droga, ali pa bi se morda celo dokončno naveličal življenja, kot se ga pri nas v Sloveniji vsak dan naveliča v povprečju po ena oseba, ki uspešno naredi samomor.

Hamburgerji in pečen krompirček imata lahko enak učinek zasvojenosti kot heroin. Tako vsaj trdijo raziskovalci iz Združenih držav, ki naj bi našli dokaze o tem, da lahko ljudje postanemo preveč odvisni od sladkorja in maščob, ki se nahajajo v hitri hrani.

Ugotovitve so tako dodale svoj delež k trditvam, da prevelike količine hitre hrane pripeljejo do pomanjkanja samokontrole. Prav tako bi to lahko pojasnilo iz leta v leto naraščajočo stopnjo debelosti v zahodnem delu sveta.

Lepo, da ste se v uredniškem odboru odločili za misel tedna posvetiti našemu kulturnemu prazniku in našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu.
Zakaj je on zame tako velik pesnik.
Človek je bil vizionar, ki je imel veliko hrepenenje do Boga.
To ga v mojih očeh dela velikega.

Je pa še eden pesnik, ki je po mojem mnenju imel še večje hrepeneje do Boga kot sam Prešeren in to je bil Karel Destovnik Kajuh. Če bi preživel vojno sem prepričan, da bi od sebe dal še mnogo čudovitih pesmi.

V Misterijih je bil objavljen članek:
Nevarno Zemljino jedro
Učinek tople grede, ki zadržuje vedno več Sončeve toplote, zmanjšuje kapaciteto Zemljine atmosfere za njeno hlajenje, kar lahko pripelje do taljenja notranjega jedra in jedrske katastrofe.

Na to temo sem za gospoda Chalka prevedel Kratek povzetek naših najnovejših odkritij.
20. maja 2001, sm to objavu na forumu.

Kitajsko novo leto se vedno začne po drugi mladi luni po zimskem sončnem obratu, letos je bilo to 1. februarja. Tako so po tem tradicionalnem luninem koledarju na Kitajskem ter po kitajskih skupnostih v svetu v soboto začeli praznovati novo leto, ki bo tokrat v znamenju koze.

»Nisem si zaslužila, da toliko trpim« je dejala neka gospa drugi gospe v trgovini, jaz pa sem ravno takrat šel mimo. Prijelo me je, da bi ji rekel: «Če si ne bi zaslužila tega trpljenja, enostavno ne bi trpela«

Ko sem prebral članek o karmi, sem takoj videl, da bi se dalo razložiti to stvar mnogo bolj preprosto.
Naj začnem članek z zgodbo, ki jo je moj mojster Prem Rawat povedal pred mnogimi leti.
Mojster in učenec potujeta peš do naslednjega kraja. Pred njima se vzpenja hrib, katerega morata prečkati na svoji poti. Učenec vpraša mojstra: »Kaj je karma?«

Zavod Mirk že nekaj let preko interneta poučuje slovenske otroke, ki živijo s starši v tujini. Večinoma so to otroci diplomatov, poslovnežev, znanstvenikov, vojakov in novinarjev, ki so tam začasno, učiteljice pa jim prek računalnika pomagajo ohraniti stik z učnim programom, sošolci in predvsem s slovenščino. Toda šola na daljavo se pri nas ne razvija tako, kot so pričakovali njeni snovalci. Ustavlja se tam kot običajno – pri denarju.

Ideja o virtualni osnovni šoli se je pred leti porodila Alenki Makuc, ko se je vrnila s strokovnega izpopolnjevanja v Islandiji. Danes je direktorica zavoda Mirk.

Ljudje so nespametni, nelogični in zagledani vase.
Vseeno jih imejte radi!

Če počnete dobro, vas bodo ljudje obdolžili, da tako ravnate iz sebičnih in skritih nagibov.
Vseeno počnite dobro!

Lastne napake nam ne morejo uničiti življenja, če jim tega ne dovolimo.

Znana je zgodba o tkanju perzijskih preprog, kjer na sprednji strani stoji mojster, ki napeljuje niti, na drugi strani pa skupina dečkov, ki jih vleče. Če kateri izmed dečkov stori kaj narobe, mojster prilagodi vzorec in na koncu nihče ne opazi napake.

Tudi v našem življenju se godi enako, če prepustimo Bogu, da vtke duševno nit napak v lep in pravilno urejen vzorec.

James E. Sweaney

Tokratna misel tedna je posvečena dr. Francetu Prešernu. Po njem smo Slovenci poimenovali naš kulturni praznik, ki bo 8. februarja.

Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
ko koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
ko rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak.

Nazadnje še, prijatli,
kozarce zase dvignimo,
ki smo zato se zbrali,
ker dobro v srcu mislimo;
dokaj dni naj živi vsak,
kar nas dobrih je ljudi.

France Prešeren

DESET NE MOREŠ

1) Ne moreš biti uspešen, če ne spodbujaš razvoja.
2) Ne moreš pomagati majhnemu človeku s tem, da podreš velikega.
3) Ne moreš okrepiti šibkega s tem, da slabiš močnega.
4) Ne moreš dvigniti tistega, ki služi, s tem, da tlačiš tistega, ki zaslužek izplačuje.
5) Ne moreš pomagati revežu z uničenjem bogatega.
6) Ne moreš se izogniti težavam, če trosiš več od svojih dohodkov.
7) Ne moreš izboljšati bratstva med ljudmi, če netiš razredno sovraštvo.
8) Ne moreš snovati varnosti na sposojenem denarju.
9) Ne moreš graditi značaja in poguma tako, da človeku vzameš pobudo in neodvisnost.
10) Ne moreš pomagati ljudem tako, da namesto njih počneš tisto, kar bi zmogli in morali storiti sami.

Častiti William J. H. Botecker leta 1916

Eden najbogatejših ljudi na svetu, ameriški bogataš in ustanovitelj Microsofta, največje računalniške firme na svetu, Bill Gates, je najavil da bo ustanovil fundacijo za raziskovanje zdravil za bolezni tretjega sveta. Začetni kapital naj bi znašal 200 milijonov dolarjev.

V intervjuju je povedal, da je medicina že poskrbela za enostavne bolezni bogatega zahodnega sveta. Ni pa poskrbljeno za siromašne države in poudarja, da bi z hitrejšimi raziskavami lahko omogočili hitrejšo najdbo zdravil za bolezni kot so aids, malarija in podobne bolezni in s tem bi rešili na milijone ljudi zanesljive smrti.

BOG,
podari nam jasen pogled,
da bomo videli lepoto sveta.
BOG,
podari nam izostren sluh,
da bomo razumeli tvoj klic,
in mehko roko,
da bomo lajšali trpljenje svojim bratom,
in besede,
ki bodo donele kot zvon v naš zmedeni čas.
BOG,
podari nam noge,
ki se bodo odzivale do našega delovnega mesta,
in daj nam blago dušo,
v kateri domuje tvoj mir!

Nemški znanstveniki so na slonovini odkrili najstarejšo upodobitev ozvezdja Orion, in sicer v jami v dolini ACH v nemški regiji Alb-Donava. Ugotavljanje starosti slonovine so izvedli s pomočjo ogljikovega izotopa v pepelu kosti, ki so jih našli poleg slonovine z upodobljenim Orionom. Tako so ugotovili, da je najdenina ena najstarejših človeških upodobitev, saj je stara od 32 000 do 38 000 let.

Od zmeraj sem misli, da bo moje življenje za javnost ostalo povsem anonimno in ko bom umrl, tega nihče ne bo niti opazil.
Potem me pa kar naenkrat poiščejo in vstopijo v moje življenje novinarji nekaterih revij kot Jana in nekaterih televizij, celo hrvaške televizije. Ko jim pojasnim, da je takih kot sem jaz pri njih na desetine in da to, kar jaz počnem ni nič posebnega, mi dajo malo mir, nato pa me ponovno pokličejo in prosijo, če lahko vseeno pridejo, ker oni hočejo prav mene.

Ženska je sanjala, da jo preganja velika, grda in strašna pošast.

Kamorkoli je ženska zbežala, povsod je šla pošast za njo. Bila ji je tik za hrbtom, kjer se je slinila, spuščala pošastne glasove in ji dihala za vrat. V brezglavem begu se je ženska pognala v sotesko, ki ni imela izhoda.

Bila je ujeta. Z navpično steno za hrbtom je prestrašeno gledala pošast, ki ji je prihajala vedno bliže. Ko je bila pošast tik pred njo, je ženska zakričala:
»Kaj hudega mi boš storila?«
Pošast se je ustavila, se zazrla naravnost v njene oči in rekla:
»Odvisno od tebe. Sanje so tvoje.«

zgodba je iz knjige Modrost življenja (John Marks Templeton)

Si zdrav? Nisi?
Lahko pa se zahvališ Bogu, da si živel tako dolgo. Mnogi niso.

Te boli?
Tisoči, mogoče milijoni, doživljajo ravno v tem trenutku hujšo bolečino kot ti.

Ko si se zjutraj zbudil, si slišal petje ptic? Si vstal in na zdravih nogah odšel na zajtrk?
Zahvali se za to. Mnogim zaradi bolezni to ni bilo dano. Mnogi ne bodo imeli niti zajtrka.

Pogovor z Zdenko Čok, ustanoviteljico Temeljne šole razvoja človeških potencialov, prve tovrstne šole na Slovenskem.

Spomnila sem se misli Janeza Menarta: "Bolje biti živ osel, kakor mrtev filozof." Nehote sem se zamislila. Koliko let drsamo šolske klopi? Kaj vse se učimo? Najprej okorno vlečemo črte in smo ponosni, ko se znamo podpisati. Potem nas mama že lahko pošlje v trgovino, ker znamo računati. Učimo se zgodovino, zemljepis, matematiko, fiziko, kemijo, biologijo, tuje jezike, slovenski jezik, pišemo, beremo in računamo, naše sive celice se množijo in z vsako šolsko uro smo pametnejši. Potem na univerzi še poglabljamo določeno znanje, ki smo si ga izbrali, in postajamo že pravi učenjaki. Ves ta čas pa o življenju ničesar ne vemo. Mama nas je naučila hoditi, držati žlico v roki in umivati zobe, nihče pa nas ni učil življenja? Poznamo cestne predpise, ne poznamo pa naravnih, kaj šele duhovnih zakonov. Poznamo enoceličarje in kako se oprašujejo cvetlice, ne vemo pa, kako utripa naše srce in kaj v njem nosimo. Imamo polno glavo znanja, diplome in priznanja v žepu, pa nas mimogrede vsakič znova razjezi počasen voznik, neubogljiv otrok, nejevoljen šef in še marsikaj.

Polnost življenja

Profesor filozofije je stal pred razredom. Pred seboj je imel nekaj stvari.
Ko se je pouk začel, je brez besed vzel velik prazen kozarec od majoneze.
Napolnil ga je z večjimi kamni premera približno 5 cm.

Vprašal je študente, ali je kozarec poln. Strinjali so se.
Profesor je vzel posodo z manjšimi kamenčki in jo zvrnil v kozarec. Na rahlo
ga je pretresel. Kamenčki so se seveda skotalili v prazne prostore med
kamni, ki so že bili v kozarcu. Potem je ponovno vprašal študente, ali je
kozarec poln. Zasmejali so se in se strinjali.