Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Beljakovine, ki jih pridobimo na osnovi diete (dieta pomeni: umetnost hranjenja), priporočene s strani Naravne Higiene - Naravnega Zdravja, prav tako kot tudi mnogo drugih različnih sestavin izhajajo iz celostne hrane. Veliko tradicionalno visoko - beljakovinskih vrst hrane, kot npr. meso in mesni izdelki, jajca, ribe, mleko in mlečni izdelki, so običajno revne z drugimi vitalnimi hranljivimi sestavinami. Meso je zelo "revno" z minerali, vsebuje tako malo železa, da mora rastoči organizem otroka, uporabiti lastne zaloge železa, shranjenega v vranici za normalno rast. V žitaricah je koncentracija Na tako nizka, da jim ljudje dodajajo sol že zaradi okusa. Po drugi strani pa je sadje, z nekaj zelenjave, orehi, lešniki, semeni izredno bogat vir vseh mineralov, vitaminov in encimov, ki jih potrebujemo, poleg tega pa je tudi vir visoko - kvalitetnih beljakovin.
Totemske živali - ptičje zdravilstvo: povezani s perjem
sobota, 24. januar 2004 @ 06:09 CET
Uporabnik: Anonymous
Perje ptice zaščitnice vas najhitreje in najučinkoviteje poveže z njeno energijo. Uporabljajte ga pri meditacijah, zavestnemu sanjanju, čiščenju avre in vdihavanju zdravilne energije v telo, pa tudi kot vsakdanji telesni okras, ki deluje kot talisman in vas obda z zaščitnim energijskim poljem, ki ga ustvari arhetipska moč vaše ptice zaščitnice.
Nošenje peres na telesu je eden najpreprostejših načinov usklajevanja s ptičjo energijo. Tako pokažete svoje spoštovanje do nje in v hipu sprožite njeno delovanje. Peresa kot atribut elementa zraka nenehno prečiščujejo vaše misli in ostrijo vašo pozornost. Poleg tega boste opazili, da perje v vaši avri poskrbi za občutek posebne lahkotnosti, ki vas bo spremljal skozi ves dan.
Obstaja veliko načinov nošenja peres, od katerih nobeden ni boljši ali slabši od drugega. Izberite si tistega, ki vam najbolj prija. Pri tem eksperimentirajte in bodite čim bolj ustvarjalni.
sobota, 24. januar 2004 @ 06:08 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Tu, kjer vrta skrb in se prižiga misel,
tu v prsih, tu nekje je odtis,
morda tudi moj obraz,
ki se polašča me in mi zre v oči,
kot da bi solze odšteval od veselja
in se zagledal v znamenja sledi,
ki iz nekdanjih dni še v njem živijo.
Le kdo na pragu srca je in moje hiše,
le kdo zgrešil je pot do mene in odpira vrata,
le kdo znotraj mene sebe išče, a me našel ni,
le kdo z menoj o meni govoriti hoče pa ga ni.
Le kdo se vrača vame in kaj hoče od mene,
le kdo podaljšuje svojo senco v kot teman,
le kdo se z igro neomajno mi vsiljuje
in na mojih vratih nespoznaven izginjuje.
Če se želite naučiti komunikacije in ljubezni, si kupite ptico - Pernati prijatelji potrebujejo veliko pozornosti - V vseh kulturah je prisotna ptičja simbolika - Golobica je Afroditina ptica - Udomačene uharice odganjajo zle duhove
Ptice sodijo pod domeno srčne in grlene čakre, saj sta to najbolj značilni energiji, ki ju ponazarjajo navzven. Pri ljudeh spodbujajo ljubezen in skrb za druge, sočutje, nežnost in natančnost. Svoje lastnike učijo subtilne komunikacije, ustvarjalnega izražanja in glasovne artikulacije. Povezane so z glasbo, govorom, petjem in umetnostjo. Predstavljajo primerne hišne ljubljenčke za ljudi, ki so sposobni ravnati z njihovo krhkostjo in občutljivostjo. Z njimi ne morejo ustrezno ravnati majhni otroci, ki jih s svojimi še ne koordiniranimi gibi lahko nehote poškodujejo.
sobota, 24. januar 2004 @ 05:55 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Oljke, ve princeske, lani četvorko ste plesale
v zaporeduju dolgega temno zelenega nasada,
s princi nevidnimi ste v dolgi vrsti obstale,
košate in bogato obložene ste z lepoto se bahale.
Oljke, oljke, letos od sonca ste izsušene,
dozorele ste v trpke brsteničke drobne,
navznoter s kapljo olja, bolj rumene kot zelene,
žilave v deblu svojem, v koreninah uporne.
Na vejah osameli redki sadeži visijo vsaksebi,
zgoraj pa bele ovčice in sinjemodra pokrajina.
Bog Primorcem prazno prešo je namenil,
izsesana je zemlja, žalostno je srce oljarja.
Nedosegljive oljki so vlažne rosno rdeče oči,
zaman bi človek iz prahu in vsebin peščenih,
dvigal roko v višino z odprtimi dlanmi,
da obral bi plemenite sadeže z višin zelenih.
petek, 23. januar 2004 @ 06:33 CET
Uporabnik: Pozitivke
Mi je rekel Konfuzij (moj prijatelj), enkrat, ko sem sam opazoval drst postrvi v Kokri:
bk, Človek se razlikuje od človeka v tem, da
a. pridobljeno znanje, vedenje, izkušnje, modrost... živi,
b. s svojim živetjem ne povzroča bolečine nikomer, sploh pa ne svojim najbližjim.
Sem se malo zamislil, pa žalosten ugotovil, da je čarobnost trenutka ob pogledu na novo nastajajoče življenje v reki izginila, in.....da sem samo človek.
Koliko časa bodo azbestni bolniki še čakali na svoje pravice?
petek, 23. januar 2004 @ 06:32 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Zaradi jasnosti prispevka sem dolžna laično povedati kaj je azbestoza, za katero trpi najmanj 400 in več obolelih iz Anhovega, kjer je dolga desetletja obratovala Tovarna salonita in zanje država še ni ustrezno poskrbela. Mnogi, ki čakajo na odškodnino, so v posledici azbestoze prej umrli. Azbest, iz katerega so v Salonitu izdelovali cevi, strehe, salonitne plošče itd., je nevarna snov, ki povzroča neozdravljivo bolezen - prašnata pljuča tistim, ki so z njim delali in ljudem v okolju, kjer je navedena tovarna obratovala, kakor tudi ljudem, ki so azbestnim izdelkom neposredno izpostavljeni (n.pr. azbestne vodovodne cevi, azbestne vgrajene plošče v stanovanja, azbestne strehe, itd). Pri človeku, ki dalj časa vdihuje drobne prašne delce in azbestna vlakna, pride do značilnih vzdražnih pojavov v pljučnem tkivu. Pljuča odgovarjajo z bohotenjem vezivnega tkiva in s pljučno fibrozo (zadebelitvijo). Spreminjanje dihajočega pljučnega tkiva v bolj ali manj togo vezivno tkivo ovira dihanje in prekrvavitev pljuč. Otežena prekrvavitev pljuč pa obremenjuje desno srce. Azbestoza je progresivna neozdravljiva bolezen. Azbest je po svojem kemičnem sestavu silikat, ki ima nekatere tehnološke lastnosti, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Azbest ni škodljiv zaradi svoje kemijske zgradbe, temveč zaradi svoje strukture v obliki iglic, ki se zabadajo v pljučne membrane in tam povzročajo vnetne reakcije in spremembe zaradi tujkov.
petek, 23. januar 2004 @ 06:24 CET
Uporabnik: rozman
Tvoji starši ti želijo najboljše. Učijo te, vpišejo v šolo in se trudijo, da bi te kar najbolje pripravili na svet, v katerem zanje vse hitreje zastari. Svetujejo ti čim višjo izobrazbo, da boš lahko dobil dobro plačano službo in živel udobno življenje. In zato nekateri namenijo celo več kot polovico svojega življenja, da bi se učili, pridobivali znanje, in postali učeni kar se le da. Poglejmo sedaj, kaj znanje je, in ali je v resnici tako koristno, kot se ga opeva.
Recimo, da vidiš nek predmet in ugotoviš, da je to stol. Kako si lahko to vedel? Predmet, ki si ga videl, si primerjal z vsem, kar imaš v svojem spominu, in najbližje je ustrezal opisu stola. In kako je postal opis stola del tvojega spomina? Nekdo ti ga je kot takega pokazal ali opisal. Najprej si torej sprejel od nekoga definicijo stola, potem, pa si to definicijo primerjal s predmetom, ki si ga videl. Ko torej izjaviš, da nekaj poznaš, pravzaprav izjavljaš, da nekaj enačiš z nečem iz tvojega spomina.
petek, 23. januar 2004 @ 06:18 CET
Uporabnik: Pozitivke
Paradoks našega časa skozi zgodovino je, da imamo boljše zgradbe, a slabše živce, širše ceste, a ožje gledišče. Potrošimo več, a imamo manj, kupujemo več, a uživamo manj. Imamo večje hiše in manjše družine, več ugodnosti, a manj časa.
Imamo več diplom, a manj razuma, več znanja, a manj razsodnosti. Več strokovnjakov, a kljub temu več problemov, več medicine, a manj zdravja. Pijemo preveč, kadimo preveč, trošimo nesmotrno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, preveč se jezimo, prepozno ležemo, vstajamo preveč utrujeni, beremo premalo, gledamo preveč TV in molimo preredko. Pomnožili smo nase imetje, a zmanjšali svoje vrednosti. Govorimo preveč, ljubimo preredko, sovražimo prepogosto.
Naučili smo se, kako preživeti, ne pa kako živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom. Prišli smo vse do Meseca in nazaj, a težko nam je iti čez cesto, da bi spoznali novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Napravili smo velike stvari, ne pa tudi boljših stvari.
Očistili smo zrak, a onesnažili dušo. Obvladamo atom, ne pa tudi svojih predsodkov. Pišemo več, a se naučimo manj. Planiramo več, a dosežemo manj.
petek, 23. januar 2004 @ 05:12 CET
Uporabnik: Pozitivke
To preprosto spoznanje se mi zdi zame najvažnejše in prineslo je tudi preporod v mojem življenju. Zato bi rad izkoristil priliko, ki mi jo je dal Marjan, da napišem nekaj besed za tiste ljudi našega "Preporoda", ki jih stvar utegne zanimati.
Zavedimo se, kam bezlja naša današnja potrošniška družba, v kateri ima posameznik vedno manj časa, da bi se ukvarjal sam s seboj, se kdaj pa kdaj tiho ustavil in ozavestil, da je del narave, ki pa ima svoje železne zakone - in osnovni zakon predstavlja zame zakon o ravnotežju!
četrtek, 22. januar 2004 @ 17:52 CET
Uporabnik: ana
Opica – začetek kitajskega leta Opice 22. 1. 2004
Jaz sem živahen popotnik labirinta.
Genij vedrosti, čarovnik nemogočega.
Moj sijaj nima para v svoji izvirnosti.
Moje srce je polno mogočne magije,
ki lahko zasenči sto urokov.
Jaz sem izumljena za svoje lastno veselje. JAZ SEM OPICA.
V letu opice je vse uresničljivo oziroma se tako zdi, zato spretna opica ne odneha, dokler ne poskusi vseh načinov iz vseh zornih kotov. Nemogočemu se približuje s številnimi in raznovrstnimi izumi. Politika in diplomacija, gospodarstvo in poslovni odnosi so kot ena sama partija pokra, kjer igralci poskušajo eden drugega izigrati. Vsak ima priložnost poskusiti in se zabavati.
Vznemirljivo obdobje brez neposrednih spopadov, saj je za znamenje značilen smeh ob storjenih napakah in ponovni poskus, ter urjenje pogajalskih veščin. Težko je določati zmagovalce, saj desna roka ne ve, kam se steguje leva. Vse stremi za napredkom in si skrajno prizadeva v razburkanem toku znamenja opice, naravno nadarjene za učenje in napredovanje.
četrtek, 22. januar 2004 @ 06:51 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Večno žive misli so podobe moje,
ki ne morejo uspesnjene spregovoriti,
so hrumeč odmev srca in hrepenenje,
naznanjen cvet - rosno kapljo užiti.
Venomer iste se v snu obnavljajo,
razpotegnjene med ridami skoz čas,
nikoli se ukročene v popkih ne odvržejo,
drema v njih spominov davni glas.
So štetje ur. In moj zvonik
se potihne v veter čez daljave širne,
med podobe krožečih črt iz davnih slik,
nerazdeljen med spomine prepoznave.
So vrt slasti v vinjetah žejnih rož,
brezkončna knjiga pripovedk,
hripav glas upogne jih med les navskriž,
zdrsljiva prst utone jih v vode ponikalnic.
Sodra glasov zabija žeblje v moj križ,
prasketa že kres suhljadi iz divjin
med sanjskih glas izjokanih violin,
v štetje bitja ur, bim - bam čez zvonik.
četrtek, 22. januar 2004 @ 06:39 CET
Uporabnik: Ales
NEW YORK (ZDA) - Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton se je zaenkrat odpovedal hitri hrani, na neki konferenci pa se je tudi odpovedal pivu.
Clinton, ki se je v času predsedovanja ZDA basal s hamburgerji in drugo na hitro pripravljeno hrano, se je ta teden pojavil v svoji pisarni v New Yorku in izgledal precej vitko.
četrtek, 22. januar 2004 @ 06:14 CET
Uporabnik: stojči
Če bi res vedel, da si ti večen,
ali bi še vedno počel, kar počneš?
Ali pa, bi na kakršenkoli način,
raje pomagal vsem tem ljudem,
ki si želijo, da se znotraj sebe,
iz dna svoj'ga srca osvobodijo
in to večnost že končno zaživijo?
Globoko v sebi ti dobro veš,
da preden si prišel na ta svet,
si obljubil svojemu stvarniku in sebi,
da boš storil prav vse, da boš srečen.
Globoko v sebi ti dobro veš,
da ta tvoj večni notranji svet,
ne potrebuje nobene policije,
nobenih zakonov, ne sodstva,
ne države, niti nobene vojske,
ker je ta večnost, eno samo čisto,
tvoje ljubezni polno nenasilje.
Alois Kolar poudarja in uči o razumevanju Naravnega Zdravja – Naravne Higiene. Kar pomeni dovolj svežega zraka, dovolj sonca, vode, dovolj telesne aktivnosti – treninga, dovolj počitka, spanja, sproščanja, meditacije ali molitve, pogovorov, prijateljevanja, ljubezni, kreativnega dela, kot način življenja v harmonij z naravnimi zakoni.
Vračanje k naravi - razkošje ali nuja? (Ob izidu Prostranstva ljubezni - zbirka Anastazija)
sreda, 21. januar 2004 @ 06:55 CET
Uporabnik: Nara
Marsikdo
se sprašuje, od kod bo prišel odgovor na težave človeštva v enaindvajsetem stoletju.
Zagledani smo v inštitute, univerze, raziskovalne centre in čakamo na odgovore,
zremo v ekrane računalnikov in razmišljamo, sprašujemo voditelje svetovnih religij,
ekonomiste, politike. Zrele rešitve ni, ker jo iščemo na napačnem mestu - pogosteje
v tehniki, strojih in računalnikih, ki so pravzaprav sam koren problema, kot
v naravi, materi modrosti.
Mnogi duhovno usmerjeni ljudje opozarjajo javnost na nujo vrnitve k naravi,
pravijo, da je to najbolj učinkovita rešitev tako za svet kot za posameznike.
Imajo prav, toda njihovi pristopi so pogosto nedosledni ali nepraktični in tuji
mestnemu človeku, ki je pahnjen v drugačno življenje. Morda se te rešitve tako
težko "primejo" prav zato, ker ljudje, ki jih zagovarjajo, izhajajo iz umetnega
sveta in so na naravnega le naknadno privajeni (pa še to ne vedno). Torej bi
bilo dobro prisluhniti nekomu, ki ima možnost govoriti na podlagi pristnega
stika z naravnim svetom in dobro pozna naš umetni svet. A kje bi našli tako
osebo?
sreda, 21. januar 2004 @ 06:34 CET
Uporabnik: Pozitivke
Z mlajem v vodnarju bo zavel svež veter. S sabo bo prinesel nove ideje, ki bodo kot bliski z neba pretresle zemljo in semena se bodo odprla novemu življenju. Čas vodnarja je čas pozitivnih sprememb.
Mrazu navkljub bodo medsebojni odnosi prijateljski in v družbenem smislu se bo z veliko začetnico pisalo humanost in človekoljubnost.
Uran se nahaja v znamenju rib in skozi slike prinaša novosti iz vesolja. Verjetno bo prava poplava slik z Marsa, spodbudil pa bo tudi razvoj v mobilni telefoniji, združevanje slike in filma preko brezžičnih telefonov ter računalnikov.
sreda, 21. januar 2004 @ 06:15 CET
Uporabnik: stojči
Nekoč je živel bogat arhitekt in graditelj in ko je nekoč videl in slišal mojstra govoriti je postal tako navdušen nad njim, da mu je sklenil s svojim denarjem narediti najlepšo palačo.
Hkrati je tudi upal, da bo za nagrado sprejel mojstrove tehnike Spoznanja sebe, za katere se je včasih bilo treba truditi celo življenje.
Skupaj sta šla izbrat lokacijo in arhitekt se je lotil gradnje.
Najel je najboljše delavce in z njimi zgradil najlepšo palačo, ki ji ni bilo para daleč naokrog.
Poklical je mojstra, naj si pride ogledat to čudovito arhitektonsko lepotico.
Mojster je prišel, skomignil z rameni, rekel, da mu ni všeč in odšel.