Pravljica za lahko noč 3

Danes je lep dan. Cvetlice cvetijo in srnice skakljajo po jasi in rožice se objemajo. Vse je srečno, vse se smehlja. Sonček sije tako močno, da mora celo sam nositi sončna očala. Toda kljub temu je dobre volje in blagohotno opazuje srečni živelj pod seboj.

Toda vse ni tako lepo, kot se zdi, kajti na delu so zle sile! Globoko v črnini bližnjega gozda se nahaja opredmetena hudoba, ki za potrebe tele zgodbice nosi ime Opredmetena Hudoba. Ves razžrt od ljubosumja in čiste primalne zlobe, gleda srečne prebivalce gozda in se cvre v uničujočem ognju lastne nečimrnosti.

"Aaaaarrrghhh! Sovražim jih, sovražim!" je v sebi kričal Hudoba.

"Kako mi gredo na živce s tem svojim brezskrbnim skakljanjem! Uf, najraje bi jih nataknil na raženj potem pa me prav zanima, če bi se še vedno tako blesavo objemali!"

Vidite, dragi bralci, tako je dneve preživljal Hudoba: sovražil je vse, ki so bili srečni. Toda danes se je odločil, da jih ne bo samo sovražil, temveč jih bo tudi uničil!

Komu so potrebni sovražniki ?

Šele nedavno sem se pričel spraševati, zakaj sem pravzaprav celo življenje v slepem zaupanju prevzemal splošno veljavne vzorce o nevarnih mikrobih, katere naj bi bilo potrebno nenehno uničevati, da ne bom dobil to ali ono bolezen. Torej sem se šele zelo pozno zavedel, da se pravzaprav nahajam v ogromnem, organiziranem svetovnem sistemu poneumljanja, ki pač vedno koristi le tistim, ki hočejo zaslužiti na račun mase poneumljenih ljudi. Vse skupaj se prične že pri vcepljanju prvih vzorcev, s katerimi naj bi "vzgajali" nas otroke - bolje rečeno manipulirali.

Učili so nas, da se svet deli v dobro in slabo, pravilno in nepravilno in da so za vse, kar je nepravilno, predvidene baje strašne kazni - torej vcepljen nam je bil prvi strah. Tako sem pač moral paziti, da bi vse delal "prav" - v nasprotnem primeru pa sem potrpežljivo lahko računal na kazen. "Če si zob ne boš umival z zobno pasto, boš imel piškave", so mi rekli - niso pa povedali o škodljivosti močnatih izdelkov, ki so se nalepili na zobe in jih skupaj s sladkorjem dobro pripravili na gnitje in da je to dejanski vzrok za tegobe, ne pa zgolj neumivanje zob. Tudi niso povedali o škodljivosti in nevarnosti fluorovih spojin v zobni pasti.

Tri največje težave za človeka niso telesne preizkušnje ali intelektualni dosežki, temveč vračanje ljubezni za sovraštvo, vključevanje izključenih in priznanje lastne zmote.

-- Anthony de Mello

(povzetek: Igor Kononenko)

Duhovna zavest je nekaj popolnoma drugega kot zavest, ki verjame v duha. Ne morete biti duhoven in zraven biti musliman, hindujec, krščan ali budist. Opazujte, kaj se v resnici dogaja znotraj vas in kaj okoli vas v kulturi tekmovalnega duha, v kateri živite, v kulturi čaščenja moči, položaja, prevlade, imena, uspeha in vsega mogočega. Ozrite se na celostno polje, ki mu pravite življenje, kjer so v vseh oblikah odnosov nasprotja, ki pogojujejo nasprotnosti, sovraštvo, brutalnost in brezkončne vojne. Mi smo, vsak od nas, odgovorni za vsako vojno zaradi agresivnosti svojih lastnih življenj, zaradi nacionalizmov, svoje sebičnsti, svojih bogov in predsodkov, svojih idealov; zaradi vsega, kar nas razdvaja.

Če pa še cerkveni zgodovinarji in teologi mislijo, da je Jezus krščeval z vodo in postom, je pa res že skrajni čas, da stojči napiše in pojasni, kako je po njegovem videnju Jezus v resnici krščeval, vendar pojdimo najprej na zgodbo, ki sem jo slišal od svojega mojstra Prem Rawata.

Na morju je slabo vreme, veliki valovi in tovorni ladji, na kateri je med drugim tudi dosti krav slabo kaže.

Na ladji je tudi moder mož , ki opozarja posadko naj spremenijo smer vožnje, ker se ladja že preveč nevarno nagiba v bočno smer, da še rešijo ladjo, mornarji se mu pa režijo in mu povejo, da so oni šli že čez tisoč takih neviht in naj se kar lepo pomiri v svoji kabini in za svojo pomiritev spije malo ruma.

Moder mož jih ne posluša, gre na palubo in v zadnjem hipu še skoči v vodo na pravi strani, preden vodni vrtinec ne zavrtinči lomeče se ladje.

Plava z največjo močjo stran od ladje, ker dobro ve, da če ne bo, ga bo vrtinec potegnil nazaj v globino.

Celotno človeštvo se v tem trenutku nahaja na veliki prelomnici. Nahajamo se v zelo dramatični fazi svetovne zgodovine. Število ljudi, ki sluti, da gre sedaj zares, se povečuje. To je evidentno opaziti na vseh področjih življenja. Mi ljudje se moramo spremeniti. Zakaj pa naj bi se ljudje spremenili? In kako naj do te spremembe res pride? To sta dve temeljni opciji, ki si jih bomo poskusili skupaj pojasniti. Če si jih ne bomo mi sami, kdo nam jih bo? A to moramo, to je naloga vsakega človeka v dobi Vodnarja, ki bo trajala nekako 2400 let.

Kot prvo, se moramo osvoboditi od nižjega in nebožanskega. In tu ne gre za osvobajanje od kakšne krivde, to še posebej velja za naš narod, ki je že itak po naravi trpeči narod in mu ne bi bilo kaj takega podtakniti nobena težava. Mi moramo sami v sebi in okoli nas prepoznati delovanje Kristusove sile, ki je vedno bolj dejavna v svetu in v nas. To vam pripovedujem iz lastne izkušnje. Potrebno je to silo zavestno doživeti - prepoznati.

Na vsako vprašanje,
ki ga zastaviš,
že veš odgovor.

V lestencu se zarisuje ogenj prižgan
in življenje in zapresketalo v plamenih.
Hudournik duš je zbrzel po strugi
in ledene kovine so se dotikale mokrih teles.

Pod strašnimi valovi potopljene tesnobe
so se roke v globini oprijemale natrganih vezi,
visečih iz zraka navzdol nad brezna teme.
Žarki so se oprijemali stegnjenih rok,
ki so se hotele odpočiti visoko na nebu
med prvinami svojih poti in govorice.

Med zublji ledene sodre
so se potapljala velikanska sidra
s svojim železnim tovorom.
Oči so odpečatile svoje spoznanje
in v vodni nokturno so se potopili zvonovi.
Združeni delci mrtvega oglja v morju
in v žveplo vtetovirane alge
so črno pobarvale s svetlobo neverujočo temo.

(Članek avtorja F. Wöckel-a v reviji "Vegetarier" 9/10-96, prevedel J. Oniško)

Kajenje? V prisotnosti nekadilcev nikoli !

Splošno je znano, kar celo nekateri politiki javno priznavajo, da je tobačna industrija zelo "radodarna" napram političnim strankam in zna tudi pridobiti medicince in pravnike ter z njihovimi ekspertizami spretno operirati (pri nas v Sloveniji pa "operira" celo preko športnih organizacij, katere "sponzorira", op. prev.)

Izgleda, da je na takšen način možno z določenim ciljem kupiti politike in znanstvenike ter dejansko onemogočiti oziroma obiti veljavne pravne predpise, kot n.pr. o prehrambenih artiklih (gl. U. Eicke, Frankfurter Rundschau z dne 10.12.1988, str. 13: "V smislu tega prava bi morala biti cigareta že zdavnaj prepovedana"). Če se sme v trgovinah s prehrambenimi artikli prodajati tobačne izdelke, zaradi katerih že pri normalni uporabi (kajenje) vsako leto umre 2 do 2,5 milijonov ljudi na svetu (študija "World-Wach Institute 1986), potem je to legalizacija masovnega umora. "British Medical Journal" izraža mnenje, da so tobačni bossi "prodajalci smrti" in "masovni morilci". Britanski "Royal College of Psysicians" pa v tej zvezi govori celo o "holokavstu naših dni".

HRAST NA SKALI
(Domovina)

Od daleč je majhen, grbav in sključen,
skoraj privit ob sivo golo je skalo,
od sonca ga ščiti vejevje le malo,
od vetrov neskončnih vselej je izmučen.

On raste in veje so vselej zelene;
otožno ogleduje orjake pod vznožjem,
ker od njih ločijo visoke ga stene,
kjer usahnil v njih objemu bi ožjem.

Od spodaj je grbav, majhen in sključen,
a vendar visoko, mogočno nad njimi,
kjer z žilavostjo upira se zimi,
a vselej od vetrov neskončnih izmučen.

ALI NI LAŽJE PAZITI NA ZDRAVJE, KI JE SAMO ENO - KOT PA SE BORITI PROTI 40.000 BOLEZNIM ?

2. DEL : RAZUMIMO VZROK ZA VSE SVOJE TEŽAVE IN USTREZNO NARAVI SPREMENIMO NAČIN ŽIVLJENJA - PA BODO VSE TEŽAVE IZGINILE - ČE LE NI ŠE PREPOZNO !

V prvem delu "Premik v zavesti" smo spoznali, da smo se pustili zagnati zaradi lastne udobnosti, neprevzemanja odgovornosti zase, potrošniške miselnosti in slepega verovanja tujim ljudem v belih haljah v slepo ulico in da si izgubljenega zdravja ne moremo več kupiti nazaj - pa čeprav nam ga gigantska farmacevtska industrija preko vseh medijev in preko zdravstvenih ustanov še tako zagnano ponuja - saj žalostne statistike potrjujejo, da smo zaradi čedalje večjega zastrupljanja okolja in zaradi prepuščanja svojega zdravja in svoje odgovornosti za drag denar drugim ljudem, vsak dan bolj izgubljeni v celi poplavi bolezni - medtem pa nam vedno znova in znova prodajajo upanje z domnevnimi "iznajdbami" novih in novih terapij in "zdravil" - ki pa vse skupaj ne pomagajo nič !

Iskanje terja cilj.
Cilj terja pot.
Pot terja korake.
Koraki terjajo smisel.
Smisel terja človeka.
Človek terja iskanje.

Obravnavali smo že iskanje in cilj, tretja je na vrsti pot. Vrstni red je tak zato, ker vsi ljudje očitno nekaj iščemo, kjer je iskanje, pa ne gre brez cilja; da bi do cilja prišli, moramo stopiti na nekakšno pot.

Duhovnost je zelo preprosta, če se sprašujemo samo, kaj je v njej treba doseči (ljubezen, mir, usmiljenje, Boga, občutek enosti, blaženosti …), torej, če se sprašujemo po cilju ali vmesnih ciljih. V zvezi s tem resda naletimo v različnih kulturah na nekaj razhajanj, toda če pogledamo v globino, so razhajanja v bistvu neznatna, v primerjavi s prepadom med stališči o vprašanju, kako te cilje doseči, kako jih prenesti v življenje, katera pot nas vodi do njih. Prav zato je na svetu toliko različnih metod, tehnik, doktrin, filozofij … vse poskušajo ljudem v določenem obdobju in kulturi pojasniti, kako lahko dosežejo tiste cilje, ki veljajo v takratnem družbenem in psihološkem okviru za idealne, duhovne.

Shakespeare se je skozi Hamleta vprašal: "Biti, ali ne biti?", in tako se še danes vpraša vsak dan v Sloveniji vse več ljudi in nekaj od njih se zaradi svoje materialne in duhovne bede kar odloči za ne biti in naredijo takšen ali drugačen samomor.

Veliko ljudi pri nas in po svetu pa tudi že dobro ve, da se s tem, če človek sebe pokonča, zanj prav nič ne spremeni.

Vsak tak gre v svoji zavesti trpljenja na onem svetu lepo naprej, od tam, kjer se je tu pokončal.

Zato je današnje pravo vprašanje: "Ali še naprej ostati človeška gosenica, ali se preleviti v človeškega metulja?"

V tem svetu ti branje, razmišljanje in pogovarjanje lahko pomagajo do boljšega življenja. Dokler se zaposluješ s problematiko tvoje telesne eksistence, tvoje delovanje motivirajo v glavnem vsakodnevni problemi zagotavljanja povprečnega življenskega standarda. Tvoji miselni odzivi so v glavnem refleksni, in so pogojeni s privzgojenimi Ego vzorci. Takšno življenje je lahko relativno zadovoljivo, če vzameš v zakup vse probleme, trpljenje, nasilje, nezadovoljstvo, žalost, skrb, nesrečo, bolečino, staranje, opešanje, poškode, invalidnost, bolezen in smrt. Vse do smrti je tako tvoj smisel življenja zagotavljanje blagostanja tvojega telesa, pri čemer zaradi nerazumevanja Enosti, pogosto prizadaneš druge ljudi.

Če iščeš Resnico, ki je popolna, večna, in vseobsegajoča, včasih imenovana tudi Bog, prideš do ugotovitve, da nič razen nje v Resnici ne more obstajati. Logika ti govori, da nič ne more obstajati izven te Resnice, in da je ti in vse, kar zaznavaš, tudi v njej. Ti, ki si nepopoln, živiš v nepopolnem svetu, ki je znotraj popolne Resnice. Ves ta svet dualnosti je zato nekaj, kar v Resnici ne obstaja, in je le izmišljen svet prividne resničnosti. Na koncu ugotoviš, da pravzaprav ni mogoče ničesar najti, saj vse že obstaja, tisto, kar ti misliš, pa v Resnici ne obstaja. Tako lahko zaideš v miselni paradoks, ko se pričneš spraševati, kako je lahko nemogoče mogoče, in, ali ima življenje v Resnici kakšen smisel.

Just love... samo ljubi je bilo sporočilo velikih mojstrov in puščavnikov, ki so se za nekaj let podali v osamo, da bi spoznali sami sebe in razumeli kako funkcionira svet okoli njih.

In resnično se svet okoli tebe spremeni, ko spoznaš, da je pomembna samo ljubezen, samo luč in da je strah tisti, ki ustvarja temo okoli tebe. Ko ugotoviš, da si sam ustvarjaš svojo realnost s svojim odnosom do stvari okoli tebe. In včasih je s tem spoznanjem veliko težje živeti kot prej. Ker si sam odgovoren zase in za svoja dejanja. Resnično sočutje prihaja iz srca, ko veš kaj človek potrebuje in mu to tudi daš, pa čeprav to ni tisto, kar je pričakoval ali želel. Ko je lahko brca v rit bolj uspešna od objema in ko je potrebno s spoznanji oditi v kruto realnost in vse narediti še enkrat.

Feng shui je močno orodje v rokah tistih, ki želijo spremeniti sebe. Ko s feng shui orodji poskušaš spreminjati druge, stvar ne funkcionira več. Ker je vsak posameznik osebnost zase, in ker vsak potrebuje prostor okoli sebe in svoj čas, da se spremeni ali pa, da se ne. Kajti vse v življenju se odvija glede na naše odločitve, ki jih sprejmemo v vsakem trenutku. Lahko se odločimo za ali pa proti in tudi, če se odločimo, da ne bomo naredili nič, smo se odločili, da lahko namesto nas odločitev sprejme nekdo tretji.

Labodja energija prikliče lepoto, milino, poetičnost in skladnost v naše življenje - Če imate težave z okusom, tipom ali vratom, se povežite z njegovo energijo - Nekatere izmed teh ptic dočakajo več kot osemdeset let - Prinašajo nam skrivnosti vilinskega kraljestva

Namera zdravljenja z labodjim perjem in njegovo energijo je v prvi vrsti prebujanje resnične notranje lepote in moči notranjega jaza. Čas, ko je povezovanje z energijo te ptice najučinkovitejši in najprimernejši, je zima, predvsem v mesecih novembru, decembru in januarju. Za bratenje z labodi je še posebno učinkovito obdobje okrog zimskega solsticija. Njegova smer je sever, zato izvajate povezovalne in zdravilne obrede z labodjo energijo obrnjeni proti tej strani neba.

Labod sodi med najstarejše in najmočnejše šamanske živalske toteme. Povezan je z očiščevalno močjo vode in čustev. Ta največja vodna ptica slovi po milem loku prelepega vratu in neokrnjeni belini perja. Hrani se z mehkimi vodnimi rastlinami, tekneta pa mu tudi trpotec in regrat. Njegov občutljivi kljun zaznava najbolj podrobne spremembe v vodi.

Človekova osebna življenskost ali vitalnost dobiva svojo hrano in z njo moč od življenskih načrtov in njihove uresničitve. Bolj ko se mu izpolnjujejo življenski načrti, bolj ima voljo do življenja. Življenje teče iz sedanjosti v prihodnost, ne v preteklost. Zato pa tudi nagibe in veselje do življenja lahko dobiva predvsem iz prihodnosti, od tam, kamor je usmerjena. Prihodnost mora biti za človeka nagib, ki ga privlačuje, priteguje in vzpodbuja, ne pa odvrača in straši.

Človek živi od svojih ciljev. Kakor hitro se mu začno cilji rušiti, izgublja svoje veselje in voljo do življenja. Njegova duhovna osebna življenska energija črpa stalno svojo hrano iz načrtov, iz prihodnosti. To ni nobena naravna odtujitev (alienacija) lastnemu bistvu. To je stalno uresničevanje načela naprednosti, ki je usmerjena v prihodnost, v vedno popolnejše prevzemanje tega, kar je bilo samo v mislih in načrtih, samo v prihodnosti, a naj bi čimprej postalo sedanjost, nekaj, kar je bilo prej samo videti, zdaj pa se bo to udejanilo. Čim bolj človek živi od načrtov v prihodnost, tem bolj uresničuje sam sebe, svojo osebno bitnost in resničnost. Njegova smer je stran od odtujitve v vedno popolnejše uresničevanje svoje osebne rasti. Odtujevanje bi bilo, če bi zanikal načrte, bližnje in daljne cilje in jih puščal neuresničene, ker bi se tako odtujeval svojemu bistvu (uresničevanju samega sebe). To velja enako za človeka kot posameznika, kakor za človeštvo kot družbo.

Iskrena molitev je prošnja, ki ima veliko moč. Kadar se znajdemo v brezizhodni situaciji, v kateri se čutimo nemočne, da bi z lastnimi napori dosegli željeno zaščito ali spremembo, bodisi pri sebi ali pri drugih, je pravzaprav edini izhod molitev, prošnja za pomoč.

Nasprotno od stališča materialistične družbe, ki se molitvi bolj ali manj odkrito posmehuje, je bila molitev v življenju prebivalcev davnih kultur naravno vsakodnevno dejanje. Tedanji ljudje so življenje razumeli kot film, v katerem vsak igra svojo vlogo. V tem filmu življenja je scenarist sicer karma (usoda oz. skupek rezultatov naših preteklih dejanj), režiser pa je Vrhovno Bitje, ki lahko, v vsakem danem trenutku spremeni potek prizora. On ima to moč. Vendar potrebuje razlog. Zelo dober razlog je lahko že prošnja.

Pika smo.
Brez vzroka.
Brez namena.

Prižiganje
na koordinatah mrež,
izgubljeni v dohajanjih,
nemočni v razpravljanjih,
nemi v razhajanjih,
brezumni v dopuščanjih.

Bitja smo.
Vpeta v večdimenzionalne like
zračnih prostornin
vsiljenih planetu
po naključju.

Premikajoče se čakanja smo,
čez zemljo in pepel razpredene kože
deževnih povodenj pragozda,
rinjeni s peska na rodovitna polja,
sinovi in hčere tisočerih vojska.

Sanje so res čudna stvar.

Najprej se ti sanja konkreten potres,

trese se ti postelja, v kateri spiš,

trese se ti zgradba, v kateri živiš

in se od vsega tresenja še zbudiš.


Nekaj dni kasneje, pa se ti še sanja,

tebi dobro znano staro mesto,

v njem pa tebi dobro znane stare hiše,

v resničnem svetu cele,

a v sanjah le ruševine,

je to zate opozorilo, ali ne?

In kaj bi ti storil ?

Bi ti bil tiho,

ali bi svoje sanje povedal, čimveč ljudem?

Da bi bil jaz sam tiho, mi ni dala vest,

ti pa stori zase,

kar ti narekuje samo tvoja vest. :)


Stojan Svet

ps.
če verjameš ali ne,
vsi smo radarji srca,
zato prijatelj,
vklopi svojega:)

RESNICA SOLI

Stane Sevčnikar,
SALESALUTE = ZDRAVASOL: knjiga o zdravju
Otiški Vrh: samozal., 2002

Brez pisnega dovoljenja prepovedujem reproduciranje, distribuiranje, javno priobčitev, predelavo ali drugo uporabo tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki v komercialne ali politične namene v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Sebi v korist in pomoč pa dovoljujem uporabljati vsa odkritja in nasvete na lastno odgovornost vsakomur brez omejitev.
avtor

POZDRAVLJENA!

Ko boš končala tretje prebiranje zadnje besede, boš o soli začela razmišljati.
Po šestem branju boš o soli začela razmišljati drugače.
Po desetem pa boš spoznala, da je sol zdravilo za vse, tudi za lepoto, bogastvo in pamet, ker sploh ni zdravilo, ampak le sol.
Je element zemlje v tvojem telesu, enakovreden vodi in zraku. In da ga moraš le ozemljiti, uravnotežiti s soncem, pa bo tvoje telo vitko, zdravo in polno energije, misel pa jasna in čista.
Ne pravim pa tega za vsako sol.
To trdim za zdravo sol, ki ti jo opisujem in jo imenujem po tvoje.
Salesalute – Zdravasol.
Sol za pametne, ne za bogate.
Pa veliko lepote in vitkega zdravja.
Pa bogastva za sproti.
Tebi in vsem, ki jih ljubiš.

Vsak zase zelo dobro ve,

koliko in kaj ti dobro gre in koliko in kaj ne,

koliko si do drugih pošten in koliko ne,

koliko dobrega si storil do zdaj za druge in koliko ne,

koliko nerazrešenih problemov si do zdaj že razrešil in koliko ne,

koliko si do sedaj varal sebe in druge in koliko ne,

koliko si se do sedaj znotraj sebe že spremenil in koliko ne,

In če se nisi nič in tudi nisi nič v tej smeri naredil, da se bi,

potem prijatelj, ne skrbi, narava sama za to poskrbi,

da se to na tak, ali drugačen način uredi.

Narava namreč nikoli ne čaka, tako kot jaz in ti,

ampak je v stalni notranji in zunanji spremembi,

ker narava kot taka, je vedno ena sama živa sprememba.

Tudi ta planet,
imenovan zemlja,
ima svoje srce,
kakor ga ima sonce
in vse zvezde,
kakor ga imajo živali
in celo rastline,
kakor ga imajo,
vsa vesoljna bitja,
v želji služiti Njemu.

Vsa bitja v zavedanju,
služijo temu srcu,
da bi to večno srce,
lahko v vzajemnosti,
njim spet služilo nazaj.

Si se kdaj vprašal,
komu služi, tvoje srce
in koliko ti njemu zdaj, služiš nazaj?

Še imaš čas, naučiti se,
ta žlahtni, vseobsegajoči,
notranje božanski ping pong.


Stojan Svet