Vzgojili so plemenite konje Lipicance,
ki ne znajo plesov človeške zmešnjave,
za to redijo dresirane konje Trojance,
vprege urnih nog, Zlodje brez glave.
Gradijo številne mostove in dolgove.
Mule izčrpane padajo v strugo in blato,
se plezajo na spolzke rečne bregove.
Brez dela se umira - sveti se zlato!
Polita vladavina s penečim je vinom,
gojijo se klovni za svojo nespamet.
Z okuženo slino gospe, slo in prezirom
so popacani po licih. Rdečilo ni žamet.
Grehi padajo zloženi name in nate,
suha bodo leta, suhe bodo krave,
nepremičen je čas pameti prave,
zgarane mnoge so roke, spočite krvave.
Na vratih poglej, črno stisko! Baroška
pada ti v objem na pragu vzdihljajev.
Je vdova malika. Vdana je vžigu, a pozna
je njena cvetoča krošnja v maju.
Niso še razčesani njeni skuštrani lasje.
Jutro je. Ni še umila sledi s svojega obraza.
Sem ter tja se maje, postoji zaspana stoje.
Gledam jo v oči. Še nima pravega izraza.
Gradijo številne mostove in dolgove. 
