Moč duha je velika. Pri vsakem, ki se ga dotakne, izzove iste občutke. Vibrira s kozmičnim ritmom enosti. Zaznavna je vsepovsod, na voljo vsakemu ob vsakem času. Zaradi sile, ki je v nas, smo trdni, odgovorni in ljubeči. Je opazovanje, ki opazuje nas. Mir je v odsotnosti misli – v vračanju k tišini, ki ne more v kraljestvo besed, ker je preveč čist, da bi bil v besedah. Zato drevo, kamen, reka in gora molčijo.

O vodi in duhu
Malidoma Patrice Some

Sončna osebnost leta 2003 je po izboru bralk in bralcev revij in spletnih strani www.pozitivke.net, www.svet-je-lep.com, www.med.over.net, www.veggieinfo.net, www.karmaplus.net postal Alois Kolar, ki je prejel priznanje za delo na področju presnega prehranjevanja, osveščanja glede zdrave prehrane in kvalitetnega - Naravnega življenja. Bralci so izbirali med 20 nominiranci, slavnostna predstavitev nominiranih in razglasitev Sončne osebnosti leta 2003 pa je bila v ljubljanski galeriji Equrna.

V uredništvih omenjenih medijev so v tokratni akciji prejeli več kot 1100 glasov, ki so bili dokaj enakomerno porazdeljeni med nominiranci.

Med tokratnimi nominiranci za Sončno osebnost oz skupino leta 2003 so bili:

Šamani menijo, da račja energija krepi občutek varnosti v nas in nam daje čustveno tolažbo. Najmočneje izžareva spomladi in poleti, pozimi pa raztaplja žalost v nas in blaži občutke potrtosti, ki nastanejo zaradi pomanjkanja sončne svetlobe v našem čustvenem telesu. Spodbuja ljubeznivost in nam pomaga postati fluidni ter gibljivi, tako da zlahka splavamo iz še tako zapletene situacije.

Race so skozi zgodovino vedno igrale pomembno vlogo v različnih kulturah, kar kaže na njihovo povezanost s preteklostjo, karmo in prejšnjimi življenji. Zmorejo nam razkriti, kdo smo bili in kakšnih lekcij se moramo naučiti v tej reinkarnaciji, še zlasti na področju razvijanja pozitivnih čustev. Egipčani so bili prvi, ki so jih udomačili, Kitajci pa so iz gojenja rac razvili pravo umetnost.

Možnost zavestne komunikacije z lastnim genetskim zapisom je osnova postopkov aktivacije DNK.

Nesporno je dejstvo da se nezavedno s svojimi občutki in mislimi nenehno pogovarjamo s svojo DNK, od rojstva pa do smrti. Vijačnica DNK je osnovna opeka življenja, ki na svojih 30 000 genih, ki so razporejeni na 46 kromosomih v jedru vsake od 75 bilijonov celic človeškega telesa, čuva vse napotke o tem, kakšna naj bo oseba telesno, čustveno, umsko in duhovno.

Glede na svojo zasnovo, je to biokemijski skupek, tako snovi kot tudi čistega znanja. Vsi sestavni dela uma in telesa so združeni v informacijsko mrežo, ki deluje z nesnovnega nivoja znanja vkodiranega v DNK. V bistvu smo mi sami ta mreža, ki se v svetu udejani v obliki našega telesa, misli, občutkov in delovanja. Ta mreža nas podpira celo življenje dokler skladno "sodelujemo" z vsemi ostalimi neštetimi aspekti življenja na Zemlji.

V sanjah, ali celo pri polni zavesti, se ti prikaže sveta Marija, ali pa sam nadangel Gabrijel ti pomežikne in ti si rečeš:
«Jaep zdaj sem pa duhovni mojster in bom učil ljudi resnico.« Daš oglas v časopis, da si duhovni učitelj in da vabiš svoje »ovčice« naj se čimprej zglasijo pri tebi.

Res se zglasijo in so navdušene nad tabo, kajti ti jih učiš zveličavno Resnico, hodijo k tebi, ko imajo svoje težave in ti jim daješ vedno le dobre nasvete, ker si ti zdaj prosvetljen.

Ker so ti »ovčice« hvaležne, ti tudi finančno pomagajo.
Življenje pa teče naprej in »ovčice« od starosti enkrat pač umrejo, ti imaš pa to srečo, da živiš malo dlje od njih.

No pride čas tudi zate, ko je treba vdihniti še tvoj zadnji dih in oditi v nebesa ali pa večna lovišča, kot temu pravijo indijanci.

Torej umreš in kar naenkrat vidiš, da nisi umrl.

Človeka, ki je notranje svoboden,
človeka, ki se ravna po svoji vesti,
je sicer mogoče uničiti,
ni pa ga mogoče zasužnjiti
ali iz njega narediti slepo orodje.

Albert Einstein

Telo je temelj umske sposobnosti in orodje duha,
zato mora biti krepko in zdravo.

Jen Jaques Rousseau

Vem, da govorim, tisto kar mislim,
vendar to, kar mislim, ni tisto, kar vem.

Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

Beljakovine, ki jih pridobimo na osnovi diete (dieta pomeni: umetnost hranjenja), priporočene s strani Naravne Higiene - Naravnega Zdravja, prav tako kot tudi mnogo drugih različnih sestavin izhajajo iz celostne hrane. Veliko tradicionalno visoko - beljakovinskih vrst hrane, kot npr. meso in mesni izdelki, jajca, ribe, mleko in mlečni izdelki, so običajno revne z drugimi vitalnimi hranljivimi sestavinami. Meso je zelo "revno" z minerali, vsebuje tako malo železa, da mora rastoči organizem otroka, uporabiti lastne zaloge železa, shranjenega v vranici za normalno rast. V žitaricah je koncentracija Na tako nizka, da jim ljudje dodajajo sol že zaradi okusa. Po drugi strani pa je sadje, z nekaj zelenjave, orehi, lešniki, semeni izredno bogat vir vseh mineralov, vitaminov in encimov, ki jih potrebujemo, poleg tega pa je tudi vir visoko - kvalitetnih beljakovin.

Perje ptice zaščitnice vas najhitreje in najučinkoviteje poveže z njeno energijo. Uporabljajte ga pri meditacijah, zavestnemu sanjanju, čiščenju avre in vdihavanju zdravilne energije v telo, pa tudi kot vsakdanji telesni okras, ki deluje kot talisman in vas obda z zaščitnim energijskim poljem, ki ga ustvari arhetipska moč vaše ptice zaščitnice.

Nošenje peres na telesu je eden najpreprostejših načinov usklajevanja s ptičjo energijo. Tako pokažete svoje spoštovanje do nje in v hipu sprožite njeno delovanje. Peresa kot atribut elementa zraka nenehno prečiščujejo vaše misli in ostrijo vašo pozornost. Poleg tega boste opazili, da perje v vaši avri poskrbi za občutek posebne lahkotnosti, ki vas bo spremljal skozi ves dan.

Obstaja veliko načinov nošenja peres, od katerih nobeden ni boljši ali slabši od drugega. Izberite si tistega, ki vam najbolj prija. Pri tem eksperimentirajte in bodite čim bolj ustvarjalni.

Tu, kjer vrta skrb in se prižiga misel,
tu v prsih, tu nekje je odtis,
morda tudi moj obraz,
ki se polašča me in mi zre v oči,
kot da bi solze odšteval od veselja
in se zagledal v znamenja sledi,
ki iz nekdanjih dni še v njem živijo.

Le kdo na pragu srca je in moje hiše,
le kdo zgrešil je pot do mene in odpira vrata,
le kdo znotraj mene sebe išče, a me našel ni,
le kdo z menoj o meni govoriti hoče pa ga ni.
Le kdo se vrača vame in kaj hoče od mene,
le kdo podaljšuje svojo senco v kot teman,
le kdo se z igro neomajno mi vsiljuje
in na mojih vratih nespoznaven izginjuje.

Človek si je mislil da je, kar ni,

to so mu ves čas dopovedovali vsi,

ki so zase bili prepričani, da vedo,


Zato mu pride ideja, da se odseli,

ampak glej ga zlomka, ko je drugje,

spozna, da od svojih predstav ni poti,

da se nikakor in nikamor ne more uiti.


In da, dokler mu nekdo ne spozna, te notranje poti,

kamorkoli že gre, itak ne bo nikamor prišel,

ker je notranje čutenje ta večni smisel

in ne njegova kakršnakoli že,

predstava o čem ali bežna misel.


Samo kolikor znotraj sebe čutiš radosti, toliko si.


stojči Stojan Svet

Kaj nas učijo živali? (1)
Marjetka Jeršek

PTICE, KRALJICE STARODAVNIH LEGEND

Če se želite naučiti komunikacije in ljubezni, si kupite ptico - Pernati prijatelji potrebujejo veliko pozornosti - V vseh kulturah je prisotna ptičja simbolika - Golobica je Afroditina ptica - Udomačene uharice odganjajo zle duhove

Ptice sodijo pod domeno srčne in grlene čakre, saj sta to najbolj značilni energiji, ki ju ponazarjajo navzven. Pri ljudeh spodbujajo ljubezen in skrb za druge, sočutje, nežnost in natančnost. Svoje lastnike učijo subtilne komunikacije, ustvarjalnega izražanja in glasovne artikulacije. Povezane so z glasbo, govorom, petjem in umetnostjo. Predstavljajo primerne hišne ljubljenčke za ljudi, ki so sposobni ravnati z njihovo krhkostjo in občutljivostjo. Z njimi ne morejo ustrezno ravnati majhni otroci, ki jih s svojimi še ne koordiniranimi gibi lahko nehote poškodujejo.

Oljke, ve princeske, lani četvorko ste plesale
v zaporeduju dolgega temno zelenega nasada,
s princi nevidnimi ste v dolgi vrsti obstale,
košate in bogato obložene ste z lepoto se bahale.

Oljke, oljke, letos od sonca ste izsušene,
dozorele ste v trpke brsteničke drobne,
navznoter s kapljo olja, bolj rumene kot zelene,
žilave v deblu svojem, v koreninah uporne.

Na vejah osameli redki sadeži visijo vsaksebi,
zgoraj pa bele ovčice in sinjemodra pokrajina.
Bog Primorcem prazno prešo je namenil,
izsesana je zemlja, žalostno je srce oljarja.

Nedosegljive oljki so vlažne rosno rdeče oči,
zaman bi človek iz prahu in vsebin peščenih,
dvigal roko v višino z odprtimi dlanmi,
da obral bi plemenite sadeže z višin zelenih.

Mi je rekel Konfuzij (moj prijatelj), enkrat, ko sem sam opazoval drst postrvi v Kokri:

bk, Človek se razlikuje od človeka v tem, da
a. pridobljeno znanje, vedenje, izkušnje, modrost... živi,
b. s svojim živetjem ne povzroča bolečine nikomer, sploh pa ne svojim najbližjim.

Sem se malo zamislil, pa žalosten ugotovil, da je čarobnost trenutka ob pogledu na novo nastajajoče življenje v reki izginila, in.....da sem samo človek.


en_bk

Zaradi jasnosti prispevka sem dolžna laično povedati kaj je azbestoza, za katero trpi najmanj 400 in več obolelih iz Anhovega, kjer je dolga desetletja obratovala Tovarna salonita in zanje država še ni ustrezno poskrbela. Mnogi, ki čakajo na odškodnino, so v posledici azbestoze prej umrli. Azbest, iz katerega so v Salonitu izdelovali cevi, strehe, salonitne plošče itd., je nevarna snov, ki povzroča neozdravljivo bolezen - prašnata pljuča tistim, ki so z njim delali in ljudem v okolju, kjer je navedena tovarna obratovala, kakor tudi ljudem, ki so azbestnim izdelkom neposredno izpostavljeni (n.pr. azbestne vodovodne cevi, azbestne vgrajene plošče v stanovanja, azbestne strehe, itd). Pri človeku, ki dalj časa vdihuje drobne prašne delce in azbestna vlakna, pride do značilnih vzdražnih pojavov v pljučnem tkivu. Pljuča odgovarjajo z bohotenjem vezivnega tkiva in s pljučno fibrozo (zadebelitvijo). Spreminjanje dihajočega pljučnega tkiva v bolj ali manj togo vezivno tkivo ovira dihanje in prekrvavitev pljuč. Otežena prekrvavitev pljuč pa obremenjuje desno srce. Azbestoza je progresivna neozdravljiva bolezen. Azbest je po svojem kemičnem sestavu silikat, ki ima nekatere tehnološke lastnosti, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Azbest ni škodljiv zaradi svoje kemijske zgradbe, temveč zaradi svoje strukture v obliki iglic, ki se zabadajo v pljučne membrane in tam povzročajo vnetne reakcije in spremembe zaradi tujkov.

Čeprav na zunaj,
izgleda vse tako mirno,
hitijo naša bitja z zemljo,
skozi vesolje z veliko brzino,
celih sto tisoč kilometrov na uro.

V naši galaksiji je sto milijard zvezd
in kdo ve koliko je v njej še planetov,
naša galaksija pa je samo še ena,
od stotih milijard galaksij.

In ti misliš, da je tvoje življenje pomembno?

Tvoji starši ti želijo najboljše. Učijo te, vpišejo v šolo in se trudijo, da bi te kar najbolje pripravili na svet, v katerem zanje vse hitreje zastari. Svetujejo ti čim višjo izobrazbo, da boš lahko dobil dobro plačano službo in živel udobno življenje. In zato nekateri namenijo celo več kot polovico svojega življenja, da bi se učili, pridobivali znanje, in postali učeni kar se le da. Poglejmo sedaj, kaj znanje je, in ali je v resnici tako koristno, kot se ga opeva.

Recimo, da vidiš nek predmet in ugotoviš, da je to stol. Kako si lahko to vedel? Predmet, ki si ga videl, si primerjal z vsem, kar imaš v svojem spominu, in najbližje je ustrezal opisu stola. In kako je postal opis stola del tvojega spomina? Nekdo ti ga je kot takega pokazal ali opisal. Najprej si torej sprejel od nekoga definicijo stola, potem, pa si to definicijo primerjal s predmetom, ki si ga videl. Ko torej izjaviš, da nekaj poznaš, pravzaprav izjavljaš, da nekaj enačiš z nečem iz tvojega spomina.

Paradoks našega časa skozi zgodovino je, da imamo boljše zgradbe, a slabše živce, širše ceste, a ožje gledišče. Potrošimo več, a imamo manj, kupujemo več, a uživamo manj. Imamo večje hiše in manjše družine, več ugodnosti, a manj časa.

Imamo več diplom, a manj razuma, več znanja, a manj razsodnosti. Več strokovnjakov, a kljub temu več problemov, več medicine, a manj zdravja. Pijemo preveč, kadimo preveč, trošimo nesmotrno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, preveč se jezimo, prepozno ležemo, vstajamo preveč utrujeni, beremo premalo, gledamo preveč TV in molimo preredko. Pomnožili smo nase imetje, a zmanjšali svoje vrednosti. Govorimo preveč, ljubimo preredko, sovražimo prepogosto.

Naučili smo se, kako preživeti, ne pa kako živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom. Prišli smo vse do Meseca in nazaj, a težko nam je iti čez cesto, da bi spoznali novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Napravili smo velike stvari, ne pa tudi boljših stvari.

Očistili smo zrak, a onesnažili dušo. Obvladamo atom, ne pa tudi svojih predsodkov. Pišemo več, a se naučimo manj. Planiramo več, a dosežemo manj.

To preprosto spoznanje se mi zdi zame najvažnejše in prineslo je tudi preporod v mojem življenju. Zato bi rad izkoristil priliko, ki mi jo je dal Marjan, da napišem nekaj besed za tiste ljudi našega "Preporoda", ki jih stvar utegne zanimati.

Zavedimo se, kam bezlja naša današnja potrošniška družba, v kateri ima posameznik vedno manj časa, da bi se ukvarjal sam s seboj, se kdaj pa kdaj tiho ustavil in ozavestil, da je del narave, ki pa ima svoje železne zakone - in osnovni zakon predstavlja zame zakon o ravnotežju!

Opica – začetek kitajskega leta Opice 22. 1. 2004

Jaz sem živahen popotnik labirinta.
Genij vedrosti, čarovnik nemogočega.
Moj sijaj nima para v svoji izvirnosti.
Moje srce je polno mogočne magije,
ki lahko zasenči sto urokov.
Jaz sem izumljena za svoje lastno veselje.
JAZ SEM OPICA.

V letu opice je vse uresničljivo oziroma se tako zdi, zato spretna opica ne odneha, dokler ne poskusi vseh načinov iz vseh zornih kotov. Nemogočemu se približuje s številnimi in raznovrstnimi izumi. Politika in diplomacija, gospodarstvo in poslovni odnosi so kot ena sama partija pokra, kjer igralci poskušajo eden drugega izigrati. Vsak ima priložnost poskusiti in se zabavati.

Vznemirljivo obdobje brez neposrednih spopadov, saj je za znamenje značilen smeh ob storjenih napakah in ponovni poskus, ter urjenje pogajalskih veščin. Težko je določati zmagovalce, saj desna roka ne ve, kam se steguje leva. Vse stremi za napredkom in si skrajno prizadeva v razburkanem toku znamenja opice, naravno nadarjene za učenje in napredovanje.

Večno žive misli so podobe moje,
ki ne morejo uspesnjene spregovoriti,
so hrumeč odmev srca in hrepenenje,
naznanjen cvet - rosno kapljo užiti.

Venomer iste se v snu obnavljajo,
razpotegnjene med ridami skoz čas,
nikoli se ukročene v popkih ne odvržejo,
drema v njih spominov davni glas.

So štetje ur. In moj zvonik
se potihne v veter čez daljave širne,
med podobe krožečih črt iz davnih slik,
nerazdeljen med spomine prepoznave.

So vrt slasti v vinjetah žejnih rož,
brezkončna knjiga pripovedk,
hripav glas upogne jih med les navskriž,
zdrsljiva prst utone jih v vode ponikalnic.

Sodra glasov zabija žeblje v moj križ,
prasketa že kres suhljadi iz divjin
med sanjskih glas izjokanih violin,
v štetje bitja ur, bim - bam čez zvonik.

...o0o...

Piše: Tatjana Malec

NEW YORK (ZDA) - Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton se je zaenkrat odpovedal hitri hrani, na neki konferenci pa se je tudi odpovedal pivu.

Clinton, ki se je v času predsedovanja ZDA basal s hamburgerji in drugo na hitro pripravljeno hrano, se je ta teden pojavil v svoji pisarni v New Yorku in izgledal precej vitko.

Vir: http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=8&menu=8&novica=4906