Takšna je človeška narava,
da se rada skriva za mi,
še posebej z namenom,
da prikrije svoje slabosti.
Pa sploh ni nobenega mi,
sva samo jaz in jaz,
tisti jaz, ki se boji in skriva,
ki nerga in se razburja,
zakaj nečesa ne naredi,
ki se rad laže, išče izgovore,
zakaj je in ni tako kot je
in se boji vseh sprememb.
In tisti drugi jaz,
ki nima skriti kaj,
ki preden drugim spregovori,
pove najprej sebi,
direktno v obraz,
vse tako kot je.
Ker hoče izraziti le to kar čuti,
ker lahko sprejme le stvari,
take kot zanj so,
v stalnem stanju vseh sprememb,
dajanja, sprejemanja,
resnice, ljubezni in miru,
v vsem tem času,
svojega zemeljskega odhajanja.
V svetu slepih, gluhih, nemih,
izgubljenih v nimam časa,
lahko komunicirava midva,
v tistem jaz in tistem ti,
ki si lahko res prisluhne in podeli
podeli pozornost resnice, ljubezni miru,
ki je lahko le pozitivna, plemenita
ki se lahko celo začuti na daljavo.
Govori resnico,
začuti ljubezen
doživljaj ta mir,
ki ni od tega sveta,
ampak samo od tvojega,
iskrenega, izpolnjenega srca
in živi, živi svoja nebesa.
Takšna je človeška narava, 
