Tvoj dih je najmogočnejša stvar,
v kateri se srečujeta:

tvoja umrljivost
in neumrljivost,

tvoja tema
in tvoja svetloba

tvoja grenkoba
in tvoja sladkoba,

tvoj satan
in tvoj Bog

tvoj pekel
in tvoja nebesa

In ne dihaš samo
skozi svoja pljuča,

skozi celo telo dihaš,
diha te voda in zemlja

diha te sonce in luna
in diha te celo vesolje,

dihajo te višje dimenzije,
dihajo te angeli božanske energije

dihajo te tvoji predniki
in dihajo te tvoji potomci

tvoj dih je lahko zate,
najnepomembnejša stvar,

ali pa tvoje božansko veselje.

Sem pomislil, da bi bilo mogoče koristno ali pa vsaj ne škodljivo preveč, zopet razmigati vijuge cvetličnega vzorca, na katerem se v histerični belini bohoti ivanjščica.

Medtem, ko sem razmišljal, o čem naj razmišljam, se mi je v misli sprva plaho, kasneje pa vse bolj odločno, plazila melodija in ena kitica..
...
nesrečnik sam od malena
od sve muke pesme pevam
voleo bih majko mila
da se ovo samo sneva
da se ovo samo sneva

joj ojoj....

pesmi ter se mešala z davno videnimi prizori iz filma Ko to tamo peva. Vsi enaki, vsi različni..vsak na svoji poti, vsi v istem avtobusu...firme Krstić....zanesljivo pripeljani do konca...enkrat.
Vozi Miško.

Bom razmišljal kdaj drugič.


en_bk

Tudi zaskrbljenost je način, s katerim se spopadamo z življenjem, vendar je odgovornost sebi zagotovo boljša. Zaskrbljenost izvira iz strahu, odgovornost pa iz vere v Boga, vere v dobroto življenja, vere v stvarstvo in vere v lastne moči. Med mnogimi načini za spoprijemanje z življenjskimi preizkušnjami je najbolj pogubna prav zaskrbljenost.

Drugi način reševanja težav je pogosto ta, da takrat, kadar se počutimo izgubljeni, udarimo po drugih. S tem povzročamo nepotrebno trpljenje in bolečine ljudem okrog nas, poleg tega pa se negativne besede lepijo na naše težave in jih še bolj poglabljajo. Neprimerno bolj modro je držati jezik za zobmi ter počakati, da se pokaže širša slika in da slab trenutek mine.


sir John Marks Templeton

Bernarda Pavko Prava:
Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem I. (1. del)

Potem ko sem pustila službo, sem se v mraku splošne teže in preizkušenj učila poiskati znake svetlobe in predvsem smisla. Iz vsake svetle iskrice sem se učila narediti slona in se opreti nanj. V tem procesu sem se upirala in upirala, zato je bolelo. Nisem pa mogla spregledati, da je to, kar mi vsakič najhitreje prinese mir - molitev oz. pogovor z Bogom. V eni mojih najljubših knjig ameriške zdraviteljice s Svetim Duhom, Agnes Sanford sem pobrala nasvet, naj se z Bogom pogovarjam tako, kot da je pred menoj kot edini, najboljši prijatelj. In to na glas. Na glas! To sem začela delati in ta monolog, ki se je z leti spremenil v klepet, me še danes najhitreje poveže s Svetlobo v meni.

Moje spoznavanje čaker je bilo izrazito praktične narave. Učila sem se, kako se stanje posameznega energijskega centra v hrbtenici odraža v mojem življenju in, kako si lahko pomagam, da se bom boljše počutila in delovala. Duhovnost je kar naenkrat začela postajati zelo uporabna. Moje zavedanje je rastlo, ustrezna sprememba mi je pomagala, podpirala je moj mir. Mojemu življenju je razkrivala nov smisel v drugačnem razumevanju sebe in drugih. Bivanje ljudi določa energija, ki mi smo, in nanjo lahko vplivamo! Odprl se mi je nov svet. Čakre so me začele zanimati, potem so me prevzele, fascinirale so me, me zaznamovale za naslednjih sedem let. Začela sem se hitro spreminjati. In stisnjena od učenja, ki ga je potrebovala moja osebnost, sem tu in tam videla barvo aure, zagledala sicer nevidno energijo, v stiski dobesedno slišala glas svoje duše… Ravno toliko, da sem zdržala.

Pusti,
naj prihajajo stvari
same –
kot večer, kot noč,
jutro in dan.
Počakaj,
da potrkajo pri tebi,
kot dež, kot lačen
ptič,
kot izgubljeni popotnik.
Pusti,
da stvari odtečejo,
kot čas in voda.


iz knjige: VOŠČILA dotiki besed (Ana Četkovič Vodovnik)

Zavedanje je pot nesmrtnosti;
nepozornost je pot smrti.
Če bom ozaveščen, ne bom umrl.
Če sem nepozoren, je tako kot da sem že mrtev.

To jasno dojemam, če sem moder,
sem vesel v zavedanju in najdem srečo v znanju plemenitih.
Če sem moder, poglobljen, vztrajen,
vedno v močnem prizadevanju,
dosežem blaženost, najvišji mir in srečo.

Če sem buden, ozaveščen, pozoren, čist, uvideven,
samo-prečiščen in živim v skladu z obveznostmi,
bo moja slava narasla.
S prebujanjem, ozaveščanjem, samoobvladanjem in kontrolo,
bom kot moder zase gradil otok,
ki ga ne more preplaviti nobena poplava.

Današnji modri ljudje bi rekli,

da tisto kar nas res osrečuje,

je izvorno spoznanje srca,

in tistega najžlahtnejšega duha,

ki prebiva znotraj njega,

znotraj vsakega od nas.

Do katerega pa se na žalost,

brez introvertiranosti diha,

nikakor ne da,

niti se nikoli ni,

niti se nikoli ne bo.

Pridi do te sreče, ni težko :)


stojči Stojan Svet

Zavestno razdajanje ljubezni skozi misli, besede in dejanja nam lahko pomaga, da postanemo polje ljubezenske sile. Darovanje, dajanje in sprejemanje se lahko združijo v harmoničen tok najmogočnejše sile v stvarstvu.

Pogosto zadošča le beseda spodbude in upanja, pa postanemo blagoslov za nekoga, ki se krči v malodušju in obupu. Morda je prava vloga našega življenja prav ta, da pomagamo lajšati tegobe drugim ljudem; ko se odpremo bogatim blagoslovom, ni večjega zadovoljstva od spoznanja, da se dar sreče, ki blagoslavlja druge ljudi in jim pomaga, pretaka skozi kanal naše ljubezni.


sir John Marks Templeton

Kaj pa...če je vse en sam blef.
Kaj pa...če je na koncu življenja le še smrt... totalna...basta.
Kaj pa...če potem ni ničesar.

Bi bilo jako zoprno, a ne.
Bi ne imeli o čem debatirat, a ne; pa to bi še šlo.
Bi ne bilo več smisla, a ne...in vere...a ne.

Zato...verujmo...v karkoli že...samo da...


en_bk

Igor Kononenko

Omar Khayyam (polno ime: Ghiyath al-Din Abu'l-Fath Umar ibn Ibrahim Al-Nisaburi al-Khayyami) (pribl. 1048-1131) Perzijski matematik, astronom, pesnik in učitelj sufizma.

Rodil se je v Nishapurju v Perziji (danes Iran), ki je bila takrat vojaško cesarstvo, kjer je takratni sultan poskušal ustvariti ortodoksno muslimansko državo. Khayyam je študiral filozofijo. Bil je zelo bister in intuitiven. Postal je pomemben matematik in astronom. Še pred 25. letom je napisal knjige o glasbi in algebri. Leta 1070 se je preselil v Uzbekistan, kjer je napisal slavno knjigo »Obravnava in predstavitev problemov algebre«. Osemnajst let je vodil znanstveno delo v astronomskem observatoriju (Khayyam je izračunal dolžino leta in dobil 365.24219858156 dni – današnji izračun je 365.242190 dni). Leta 1092 se je končalo mirno obdobje in s tem tudi denarna podpora observatorija, hkrati so ga začeli napadati ortodoksni muslimani. Khayyam se je preselil v mesto na področju današnjega Turkmenistana. Umrl je najverjetneje leta 1131 v rodnem Nishapurju.

Čeprav je imel Khayyam več ponudb za bogate in vplivne položaje, se je vedno le-tem odrekel v prid možnosti za znanstveno in duhovno delo. Poleg izrednega intelekta je bil Omar Khayyam zelo tenkočuten in intuitiven. Nekoč je svojemu učencu dejal, da bo severni veter raztresal rože po njegovem grobu. Leta kasneje je ta učenec res videl Omarjev grob na severni strani sadovnjaka, veje sadnega drevja pa so se raztezale preko ograje nad grob in zasule nagrobni kamen s cvetlicami. Khayyam je napisal nekaj sto pesmi. Nekaj jih je v angleščino prevedel Edward Fitzgerald, ki pa žal ni bil duhovno dorasel modrostim Omarja Khayyama. Ker je Khayyam občasno razpravljal o zelo protislovnih stališčih, je Fitzgerald naivno sklepal, da je bil Khayyam duhovno nestabilen. Khayyam uporablja posebno izrazoslovje in prispodobe sufizma. Njegov popoln prevod v angleščino je opravil Swami Govinda Tirtha leta 1941.

Ko se udarimo, nas zaboli. Enako tudi, ko vidimo, da bližnji trpi, pa si ne more omagati, ker mogoče ni pomoči. Morda ne zna, ne zmore ali pa podzavestno noče, saj je navezan na bolečino in jo imenuje za "moja bolečina". Takemu ni potrebno pomagati, če nas ne prosi, saj je to njegova izbira. Bog mu je namenil situacijo, da se iz nje nekaj nauči, pa morda čisto nekaj drugega kakor je videti na zunaj. Vsak za sebe najbolj ve, saj se pozna in se ima možnost spoznati, kaj bi mu pomagalo, da se znebi bolečine.

Ta nadloga nas začne spremljati že na samem začetku življenja. Ko se rodimo jočemo, ker nam je neprijetno, saj smo se udobno počutili 9 mesecev v trebuhu matere, katera je skrbela za nas. Sedaj pa smo prišli ven, v svet, kjer je vse drugače. Potrebno se bo navaditi na vse kar je okoli nas in vse se tudi v času človekovega življenja spreminja. Kar je v nas ostane isto, le raste in se razvija. Da preživimo vsak dan posebej svojega življenja, se moramo prilagajati okolju kjer smo ter čimbolj prijetno in najmanj boleče kot je mogoče, ustvarjati pogoje za rast in razvoj tistega kar je v nas.

Mnogo ljudi pa to pozabi, ne pripisuje pomena tistemu, česar ne vidi, ampak iščejo zadovoljstvo o okolju kjer živijo. Raje spremenijo okolje, partnerja, obleko ali situacijo, samo, da se jim ni potrebno prilagoditi in prebroditi oviro. Potem naletijo na drugo okolje, ki je še bolj kruto zanj in spet bežijo v bolečini in žalosti drugam in to ponavljajo celo življenje, dokler ne ugotovijo, da sami pred seboj ne morejo zbežati. Edina rešitev je sprejemanje bolečine ter jo predelati, prerasti in premagati. Če bolečino premagamo, izgine kot vsaka stvar, nad katero imamo moč. Vendar se večkrat srečamo s situacijo, nad katero pa ugotovimo, da res nimamo moči, da je prehuda in da ne bomo zmogli. To je, kadar gledamo v naprej, predaleč naprej, ko še ne čutimo moči, ki je v nas, ko nas zajame strah in nezaupanje v samega sebe.

Danes, Stvarnik vesolja, te prosim, pomagaj mi, da sprejmem samo sebe takšno, kakršna sem, ne da bi kakorkoli razsojala o sebi. Pomagaj mi, da sprejmem svoj um takšen, kakršen je, z vsemi mojimi čustvi, mojimi sanjami in upi, mojo osebnostjo, mojim edinstvenim načinom življenja. Pomagaj mi ,da sprejmem svoje telo natanko takšno, kakršno je, z vso njegovo lepoto in popolnostjo. Naj bo ljubezen, ki jo čutim do sebe, tako močna, da se nikoli več ne bom zavračala in škodila svoji sreči, svobodi in ljubezni.

Naj bodo odslej, vsako moje dejanje, vsak moj odziv, vsaka misel in sleherni gib, zasnovani na ljubezni. Pomagaj mi Stvarnik, da bo moja ljubezen rasla in rasla, dokler ne bo vse moje življenje prenovljeno, dokler ljubezen in radost ne bosta zamenjali strahu in nemira. Naj bo moja ljubezen dovolj močna, da bo zlomila vse laži, v katere so me prepričali - vse laži, ki mi dopovedujejo, da nisem dovolj dobra, dovolj močna, dovolj pametna in da mi ne bo uspelo.

Naj bo moja ljubezen do mene same tako močna, da mi ne bo več treba živeti po mnenju drugih ljudi. Daj, da bom do kraja zaupala sama sebi, tako, da bom lahko sprejemala le tiste odločitve, ki jih moram sprejeti. Zdaj, ko ljubim sama sebe, se ne bojim nobene odgovornosti več, nobene težave več; zdaj bom vsakršno tegobo reševala takoj, ko me doleti. In karkoli bi že rada naredila, naj bo narejeno z močjo moje ljubezni do mene same.

Pomislite na trenutke, ko ste bili na višku uspeha, in ugotovili boste, da ste bili prav tam, v tistem trenutku, docela in popolnoma prisotni. Če razmišljate le o tem, 'kaj je bilo' in 'kaj bo', boste zgrešili moč tistega, kar je.

Spencer Johnson, soavtor Enominutnega vodje, v svoji sijajni zgodbi Dragoceno darilo govori prav o tej pomembni resnici. V zgodbi starejši mož pošlje mladega dečka iskat dragoceno darilo, ki traja celo življenje. Glavni junak na koncu odkrije, kaj mu je stari mož hotel povedati: dobro se je učiti iz preteklosti, vendar je živeti v njej pogubno. Dobro je načrtovati za prihodnost, vendar je živeti v njej pogubno. V življenju si najbolj srečen in ustvarjalen takrat, ko živiš v sedanjosti.

Vsi zelo uspešni vodje so se naučili spoštovati moč sedanjosti. Odkrili so, da analiziranje preteklosti in načrtovanje prihodnosti ni dovolj, negovati je treba sedanjost in proslavljati njene zmage.

Ken Blanchard
Izreki za vse življenjske priložnosti

Alois Kolar,
Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja, Nutricionist

S slogom Naravnega Zdravja – Naravne Higiene se na najboljši način »zoperstavimo« vsem oblikam bolezni (ki je v bistvu ena sama - toksemija), kot tudi uporabi vseh drog, dovoljenih in nedovoljenih! Nesporno dejstvo je, da je meščanski slog in prehrana glavni povzročitelj vseh težav odvisnosti, od dovoljenih in nedovoljenih drog, kot tudi razvoja bolezni.

V ta namen bom kar citiral Dr. Medicine M. Benton-a: »Dejstvo je, da je vsa ta ne-hrana pravzaprav droga, ki povzroča navajenost, odvisnost, prav tako kot opij, heroin ali extasy«, ugotavlja Dr. Medicine M. BENTON, »in če smo resnično zaskrbljeni zaradi problema drog, bi bilo najbolje, da postavimo na dnevni red najprej naše lastno gospodinjstvo in pripravo hrane v njem. To bi odstranilo vzroke mnogih mentalnih in čustvenih problemov, ki so pravzaprav rezultat napačnega hranjenja!«

Dr. Benton ima v mislih hrano, obdelano in uničeno v različnih termičnih postopkih, hrano, ki niti v njenem osnovnem, surovem stanju ni kompatibilna človeškim fiziološkim sposobnostim presnavljanja, hrano živalskega izvora (meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, jajca in izdelki, ki jih vsebujejo, mleko in mlečni izdelki), katero v vseh učbenikih od osnovne šole do fakultet uči in v vseh sredstvih javnega obveščanja priporoča umetnost medicine, kot hrano, ki je nujno potrebna za razvoj otrok, mladostnikov in za zdravje odraslih ljudi…

Vsak kdor ljubi
svoje božansko srce,
ta dobro ve,
da ljubi v njem,
tudi tvoje srce
In srca tistih ljudi,
ki se odzivajo,
na tvoj notranji,
svetlobe klic.

stojči Stojan Svet

Spoštovani obiskovalci Pozitivk.

V zadnjem času je prišlo do nekaterih neljubih dogodkov v zvezi s komentarji. Naj poudarim, da uredništvo ni odgovorno za komentarje bralcev. Niti ne prevzema nobene odgovornosti glede vsebine komentarjev. Zaenkrat je odločitev takšna, da se nobenih komentarjev ne briše.
Želimo si, da bi vaš in naš časopis deloval v duhu pozitivnega. Ne podpiramo želitev, ne osebnih, ne kakršnih koli drugih.

Povsod kdaj pa kdaj prihaja do kakšnih trenj. Cenjene obiskovalce, pisce in vse sodelujoče pozivamo, da se vzdržijo žalitev in provokacij. Svoje nestrinjanje z vsebino določenega članka lahko izrazite tudi na kultiviran način, torej brez žaljivk.

Kot ste verjetno opazili, je onemogočeno pisanje komentarjev anonimnim osebam. Komentarje lahko oddajajo samo logirani uporabniki Pozitivk. Tudi to je eden od korakov, ki onemogočajo žaljive komentarje, skrite za anonimnostjo.

Hkrati se opravičujemo za izpad in nedelovanje mail sistema, ki se je zgodil prejšnji teden. Naš Admin je obnovil sistem na novejšo različico, to pa prinaša včasih neljube zaplete.

Še vnaprej se veselimo vašega sodelovanja in upamo, da bomo skupaj ustvarili še boljši časopis.

V imenu uredništva,

LP Igor

Ko ne boš več samo upal,
ko si boš končno UPAL in zaupal,
ko se ne boš več bal
se boš zavedel,
da je izbira tvoja
in,
da si bil IZBRAN..


ARELENA

Delni sončni mrk bo 19. 4. prinesel veliko prelomnico. Planet Mars se poslavlja in vladavino bo prevzela Venera. Ali bi se čudno slišalo, če bi rekla, da bo ta mrk zaznamoval osem naslednjih let in nas popeljal v čas nove civilizacije?

Mars, vladar mrka se v mesecu maju oddalji od zemlje. V mesecu dni bo trikrat manjši, njegova moč se bo zmanjšala za več stokrat. Po Vesku, 4.5., Ščip v Biku, bo zavladala Venera. Do tedaj pa, kot bi Mars, ki simbolizira vojno, tekmovalnost in agresijo hotel narediti še svoj veliki finale, preden se poslovi. Kakor umirajoča žival, ki v agoniji razbije in poruši okoli sebe še vse, bo tudi mars naredil usodni aspekt s Plutonom. Na nebu se pojavi mars opozicija Pluton, ki bo spet prinesla porast vojne vihre. Ta bo bolj lokalna. Mrk bo njen poslednji obračun, za marsikoga usodnega značaja, saj Pluton kaže na usodnost. Kaže, da bo sedaj prišlo do največje krize na bližnjem vzhodu, vendar se bo večinski del svetovne javnosti oddaljil od vojne in zahteval mir.

Mi vsi rastemo znotraj sebe,

kot plodovi na drevesu življenja,

kot plodovi na drevesu Njegovega duha,

ki se manifestira skozi mojstre modrosti,

mi vsi smo obsijani od te notranje svetlobe,

ki milostno sije skozi srca vseh nas,

kot milostno sije na nas tudi zunanje sonce.

Ko kdo dozori, pade z drevesa na tla,

s semenom Njega znotraj svojega srca. :)

V slovenski prestolnici vsako leto v sodelovanju z ljubljanskimi turističnimi društvi, Javnim podjetjem Snaga, Komunalnim podjetjem Ljubljana, Društvom za podvodne aktivnosti Vivera, Društvom čolnarjev in splavarjev na reki Ljubljanici Špica ter Zavodom za turizem Ljubljana pripravljajo pomladansko čiščenje, ki ga imenujejo ZA LEPŠO LJUBLJANO.

Kot je bilo povedano na novinarski konferenci, so organizatorji za »lepotilno« akcijo slovenske prestolnice postorili že marsikaj. Od 22. marca, ko so z akcijo začeli, so uspeli očistiti kar nekaj navlake, predvsem pa so odstranjevali plakate, ki jih organizatorji prireditev lepijo po različnih objektih v Ljubljani; tako so uspeli odstraniti plakate s kar 87 lokacij in izvedli kar nekaj čiščenja v mestu. Tako bo tudi v prihodnje, in sicer do 22. aprila 2004, ko bodo poskušali očistiti brežine Ljubljanice in Gradaščice ter sprehajalne poti ob Ljubljanici.

Tomaž Mlakar:

TALISMANI, SIMBOLI PRASTARIH KULTUR

Talismane ali simbole zasledimo že v vseh prastarih kulturah od ljudstva Atlantide, Egipčanov, Aztekov, Inki, Maji pa vse do vzhodnjaških kultur na ozemljih današnje Kitajske, Indije, Japonske, kakor tudi na področju Afrike, Avstralije v vseh mnogoštevilnih plemenih in ljudstvih. Zasledimo pa jih tudi na ozemljih sedanje Evrope, pa naj bodo to simboli v obliki run, ki so jih uporabljali nordijska ljudstva, Grkov, Egipčanov in še bi lahko našteval. Ne glede na to, kje so nastajali, lahko najdemo skupne točke vsem simbolom, ki so bili kdajkoli narejeni.

Dejstvo je, da so bile stare kulture mnogo bolj povezane z naravo kot sodobni človek, zato so ljudje v njej našli odgovore na svoja vprašanja in pomoč za težave, ki so jih pestile. Na vse naravne pojave so gledali kot na jezo ali dobro voljo bogov, katerim se je bilo treba prikupiti ali pa jih obdariti. Narava jim je bila hkrati zaveznica in tudi edina strah vzbujajoča sila, ki so jo spoštovali in se ji skušali čimbolj prikupiti z raznimi simbolnimi, živalskimi ali pa celo človeškimi žrtvovanji. Za ta žrtvovanja so imeli razne svečenike ali vrače, h katerim pa so se obračali tudi po pomoč, nasvete, zdravje…. Toda kdo so bili vrači? Nič drugega kot ljudje, izbranci ljudstva, ki so živeli v harmoniji z naravo in njenimi zakoni na tak način, da so s pomočjo simbolov odstranili tančico, ki jim je zakrivala pogled v njihovo prihodnost, priklicali srečo v lovu, zdravje in podobno.

Kaj nas učijo živali? (1)
Marjetka Jeršek

NENAVADNI HIŠNI LJUBLJENČKI

Mravlje, vešče, škorpijoni, netopirji, paličnjaki in pajki v vlogi hišnih ljubljenčkov - Mravlje preženemo z žajbljem in ustvarjalnostjo - Paličnjaki so mojstri kamuflaže - Najboljšo tkalko na svetu Atena spremeni v pajka - Tkemo niti svoje usode

Paleta izbire hišnih ljubljenčkov je tako široka, da v njej najdemo celo mravlje, vešče, škorpijone, v notranjosti Indonezije gojijo velikanske netopirje v kletkah, v vrtcih pri nas so zadnje čase baje priljubljeni paličnjaki, Zoran Predin pa ima menda udomačenega pajka. Ljudje, ki imajo nenavadne hišne ljubljenčke, se niso pripravljeni podrejati ustaljenim normam in dogmam, v njih tli uporniški ogenj, pravični borbeni duh, zavračenje podrejanja splošnemu mnenju in težnja po samospoštovanju ter ustvarjalnosti, ki jim pogosto v najbolj kritičnem trenutku presahne.

Predvsem v Združenih državah Amerike, pa tudi v Evropi in Avstraliji, starši otrokom pogosto podarjajo t.i. farme mravelj. Pod prozorno površino pravokotne oblike v približni velikosti srednje slike je možno opazovati labirintne rove mravljinčjega kraljestva, njihovo prehranjevanje, izleganje jajčec, dograjevanje bivališča... Od mravelj naj bi se otroci učili pridnosti, marljivosti, družbeno organiziranega življenja, smotrnosti, vztrajnosti in grajenja.