Kopeli so:

mrzle od 10 do 20 stopinj Celzija
hladne od 20 do 28 stopinj Celzija
mlačne od 28 do 34 stopinj Celzija
tople od 34 do 40 stopinj Celzija
vroče od 40 do 45 stopinj Celzija

Aromatične, dišavne kopeli si pripravimo iz zdravilnih zelišč, ki prijetno dišijo: kolmež, meta, kamilica, žajbelj, smrekove vejice, seneni drobir, limona…

Zorica Falež

Ko izrečemo misel "Mati narava", se niti ne zavedamo njenega resničnega pomena. Če bi ji znali prisluhniti, če bi znali živeti v sožitju z naravo in izrabiti tisto, kar nam velikodušno ponuja, bi nemara v nas zasijala hvaležnost in bi se porodila želja, ohraniti jo.

Ko pride pomlad in se ozrem okrog sebe, me vedno znova presune lepota barv in vonjav, ki nam jih podarja naša mati. Nato se odpravim na travnik, si naberem zeli in si pripravim poparek. Sedim pri oknu, počasi srebam čaj in opazujem, kako sonce ugaša skozi veje španskega bezga. Čutim harmonijo v sebi.

Med zelišči, ki jih uporabljam, si je posebno mesto v mojem srcu pridobila melisa.

MELISA je 70 cm visoka, močno razraščena rastlina. Listi so na robovih narezani in nekoliko dlakavi, nahajajo pa se na dolgih pecljih. Cvete julija in avgusta. Vsa rastlina ima nežen, prijeten vonj po limoni.

Domovina melise so sredozemske pokrajine. Gojiti so jo začeli Arabci v Španiji, odkoder so jo samostani razširili po srednji Evropi. Celo Karel Veliki se je zavzel zanjo. Danes jo gojijo po vrtovih, raste pa tudi v naravi, na suhih, sončnih legah.

Prevedel:
dr. France Susman

Torek, 23, september 1997

Jaz bi bila lahko ostala - toda vse bi bilo veliko težavnejše. Da, res je, bila sem noseča. Znašla sem se na tej odločilni točki, ko sem morata izbirati. Že sem bila čutila to novo notranjo moč, novo luč na obzorju - ampak tudi veliko nevarnost. Nevarnost za svoje otroke, nevarnost za zakon z Dodijem z vsemi problemi, z vsemi sedaj še bolj spornimi javnimi razpravami. Preveč zunanjih sil, preveč skrajnosti bi morebiti najino povezavo raztrgale. Ne bi nama dovolili, da bi živela najino sanjsko življenje neokrnjeno.

Morda bodo sedaj poslanstvo, za katerega sem prišla, v srcih ljudi nadaljevali.

V najinih urah življenja v dvoje sva se Dodi in jaz pogovarjala tudi o tem, kaj vse bi z nama naredili. Tehtala sva težave in ranljivost najine ljubezni. Jaz, kristjanka, on, musliman - življenje v ljubezni in miru? Ali lahko kdo premeri, kakšen javen izziv bi to bil - kako veliko moči bi bilo, ki bi to motile, smešile ali celo preprečile? In kdo bi moral pod tem trpeti? Moja družina, njegova družina, otroci.

Da, sedaj vidim veliko jasneje: vsak človek stoji sredi boja med močjo in srcem - mrzlo prastaro močjo, ki hoče obdržati stvari kot so vedno bile - in novo močjo ljubezni in srca. Moje bolečine in moje borbe, moj boleč in porušen zakon, moji poizkusi, biti srečna in "tragika" moje smrti: za veliko vas, žene sveta, za vse, ki hočejo hoditi pot srca, naj bo to znamenje - simbol za to, da razumete sami sebe, svoje strasti in hrepenenja.

Slovenska policija vsako leto obravnava številna kazniva ravnanja, katerih žrtve so otroci in mladostniki. Izhajajoč iz mnogih izkušenj in zgodb o nasilju, ki se vsak dan dogaja na ulicah, v šolah in njihovi okolici, so pripravili preventivno akcijo ZBERI POGUM IN POVEJ!, s katero želijo poudariti, da za nasilje ni opravičila.

Biti Indijanec danes, je živ paradoks,
nasprotje samo v sebi.
Čutiti povezanost z zemljo
v asfaltnem svetu.
Biti ponosen, pošten
v ponižujočih življenjskih razmerah.
Izkusiti duhovno bogastvo
v duhovno obubožani deželi.
Biti bratsko povezan
s tako različnimi brati in sestrami.
Strojno izdelane steklene bisere
všiti v stare podedovane vzorce.
Prepevati krščanske pesmi
v plemenskem jeziku.
Nositi angleška imena,
polna starih pomenov.
Biti v posmeh,
če ne napraviš nič smešnega.
Vzbuditi strah neindijanskih otrok,
čeprav srce ne misli na zlo.

Karen Coody Cooper

Besedilo je izšlo leta 1983 v indijanskem časopisu Eagle Wings Press.

iz knjige: Tudi trava ima svojo pesem
Besede Indijancev in naš čas
Kathe Recheis in Georg Bydlinski
poslovenila Jelka in Ivan Sernec

Ženske iz Indije, Bližnjega Vzhoda in severne Afrike uporabljajo kano že tisočletja. Razen za barvanje las, jo uporabljajo tudi za barvanje kože, dlani, podplatov. Kana je rastlinskega porekla in ima mnogo koristnih učinkov, prvi zapisi o njej pa izvirajo iz starega Egipta, kjer o njeni uporabi v kozmetiki pričajo številni napisi na papirusih, ter najdbe v faraonskih grobnicah, kjer so listi kane dodani k proizvodom za olepšavo. Že samo ime kana govori o pomembnosti te rastline v nekdanjih kulturah: hanna je glagol, ki v arabskem jeziku pomeni: postati kraljica.

Uporabljamo jo še danes, ne samo za barvanje, temveč tudi za nego las. Vsakokrat, ko lasje izgubijo sijaj in vitalnnost, jim kana vrne poleg barve tudi elastičnost in jih regenerira. Poleg tega je mnogo manj škodljiva kot umetna barvila, ki jih povečini uporabljamo dandanes.

Da preveč pomembnih stvari ignoriramo, o tem čivkajo že vrabci, ena od teh stvari pa je tudi količina vode, ki jo dnevno popijemo. Človek lahko zdrži brez hrane več tednov, brez vode pa samo nekaj dni.

Voda je nujna za življenje in zastopa več kot 60% naše telesne mase. Vsaka celica, tkivo in organ jo potrebuje za dobro opravljanje svojega dela, pomembna pa je tudi v skoraj vseh življenjskih procesih na tem planetu. Voda je v mišicah, maščobnih celicah, v kosteh, v krvi. V celice prinaša hranilne snovi in kisik, izpira odpadke iz telesa, vlaži tkiva v koži, ustih, očeh in nosu, in pomaga pri vzdrževanju stalne telesne temperature.

Vsakdan se začne z naglico, poteka in tudi konča se z naglico. Pozabimo nase, pozabimo, da živimo, obstajamo in smo. Ne vidimo, ne slišimo, ne čutimo. Potem pa se zgodi, da opazimo kombinacijo zvoka, slike in občutka vse v enem. Kako je lepo. Ustavimo se za trenutek, prisluhnemo melodiji, navdušeni smo nad drobnim cvetom, ki ga opazimo, čeprav ga vsak dan vidimo in gledamo in ne le enega, več dreves imamo možnost videti. Očarani smo nad enim cvetom, zvokom in dotikom vsestranskosti. Razširimo zavest in vidimo na vse strani, levo, desno, zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj, zunaj in znotraj. Vse je brez meja in omejitev. S kotičkom očesa zaznamo vso to lepoto, da res obstaja in je, vsa ta leta pa smo šli mimo z naglico in slabo voljo.

Vse res obstaja, lepota obstaja in je za prijeti, videti in slišati njeno melodijo, ki izhaja prav iz srca in od vsepovsod, saj je povsod. Staplja se realno in nerealno, omejeno in neomejeno, pregrade padajo in vse je brez začetka in konca. Vse kar je, vse je lepo in mirno, harmonično in čarobno, vse je božansko. Kako naj še povem, da je?
Ni besed, to je treba čutiti ali pa kar vedeti.
Ustaviti in se ozreti, zamisliti in dojeti.
Ni resnice ali iluzije, nič ni, pa vse je.
Ni razdvojenosti, ker je vse popolno.
Vse je le tu in zdaj.

Časopisna družba Dnevnik bo do konca leta 2004 natisnila nov, še neobjavljen slovenski roman. Avtorja, ki bo izbran na javnem razpisu, bo nagradila z neto zneskom 1.000.000 tolarjev in v celoti poskrbela za objavo in promocijo njegovega dela v sklopu zbirke "Slovenska zgodba", ki bo pri Dnevniku sicer začela izhajati 11. maja.

Gorenjska prestolnica bo od danes pa do 15. maja prizorišče več kot 100 najrazličnejših kulturnih, športnih, izobraževalnih in zabavnih dogodkov, ki jih pod svojim okriljem združuje že jubilejni deseti Teden mladih. Ta po besedah organizatorjev Art Centra in Kluba študentov Kranj velja za največji mednarodni mladinski festival v Sloveniji. V desetih dnevih bodo tako Kranj poživili nešteti koncerti, športna tekmovanja, razstave, gledališki in plesni nastopi, raznovrstne delavnice in otroški program. Organizatorji pričakujejo, da se bo festivala, v programu katerega izstopajo predvsem koncerti glasbenih izvajalcev The Stroj, Soul Fingers, Patetico, Nece Falk, Magnifica, Bambi Molesters in ostalih, udeležilo več kot 60.000 ljudi.

Alois Kolar,
Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

Čisto vsako leto, čisto vsako spomladansko obdobje poslušamo in beremo pleteničenja predstavnikov ortodoskne medicinske & farmacevtske znanosti o alergijah; in kaj sploh pomeni beseda alergija?

Beseda ALERGIJA je grškega izvora in pomeni: reagirati drugače.
»Alergija je nenormalna reakcija na naravne, normalne elemente v okolju ali v hrani, kadar ti elementi ali substance iritirajo hipersenzitivne membrane trpeče osebe.«

Takole pa alergije razlaga medicinska stroka:
»Ljudje velikokrat zavestno reagiramo drugače, kot okolica od nas pričakuje, to je človeško. Kaj pa storiti, kadar drugače kot pričakujemo, reagira naše telo? Je tudi to nekaj naravnega? Naš imunski sistem včasih pretirava in se nepričakovano upre nekaterim živilom, cvetnemu prahu, zdravilom, sestavinam tkanin, dlaki domačih živali. Poznamo že več kot 20 000 alergenov, ki se jim telo lahko upre. Ob stiku z njimi se sluznica v ustih, nosu in očeh razdraži, ljudje imajo glavobole, imajo drisko, v najhujših primerih lahko pride do krčev v sapnicah in nepravilnega delovanja krvnega obtoka. Najpogostejši alergen, ki je v več kot 90-odstotkih povzročitelj celoletnega alergijskega rinitisa, je pršica hišnega prahu. Po napovedih strokovnjakov naj bi bilo do leta 2020 alergičnih že polovica prebivalcev Zemlje, predvsem zaradi vse večjega onesnaževanja našega planeta in ogrevanja ozračja ter dejstva, da je verjetnost, da bodo alergiki tudi otroci alergičnih staršev, kar 70-odstotna.« (Vir: Internet, 2003-04-19)

Mateja Keber

Petnajstletna hči seveda ni samo radost in veselje, še veliko drugega je, čemur rada rečem izziv in učenje in priložnost za rast in še kaj. A to ni nič posebnega, tako nekako starši doživimo prostor, ki mu rečemo "puberteta naših otrok". Ne, saj to res ni nič posebnega. Tudi naši starši so šli skozi našo "puberteto", pa njihovi tudi... To, kar je drugače, so otroci sami. Ni več smiselno reči, da so otroci od nekdaj takšni in takšni in bodo potem, ko odrastejo takšni in takšni. Ni več tako.

Otroci že nekaj časa niso več takšni, da bi mi, odrasli, lahko rekli :"Ah, seveda, poznam to!" Govorim o moji izkušnji, ki verjamem, da je poznana še kakšnemu staršu v tem času. Veliko se družim z otroki. Že sedemnajsto leto sem učiteljica na osnovni šoli in malo več kot petnajst let mama. Ob vseh izkušnjah, ki mi jih je poklic učiteljice dal, je ta, da sem v času hčerine "pubertete" lahko vzporedno, malo bolj odmaknjeno, spremljala še celo generacijo njenih vrstnikov, največje darilo. Že dolgo verjamem, da me življenje podpira in tokrat se je izjemno izkazalo. Podprlo je moj namen, da se spoznam z novo energijo in razumem, kaj prinaša.

Sončna vas je Sončkova vas v malem, v kateri naj bi bilo prihodnje prav vse, kar ima tipična vas. Pekarna, pridelava ekološko neoporečne zelenjave in sadja, hlev z živino, skratka, vse, kar zadovolji potrebe okolice in vseh, ki bi tam živeli.

Simona Lobnik

Sončna vas je kmetija, ki se razprostira na 24 hektarjih kmetijskih površin, 15 kilometrov iz Maribora, v Spodnjih Vrtičah pri Kungoti. Propadajočo kmetijo so odkupili z namenom izgradnje rekreacijsko-terapevtskega in delovno-bivalnega centra, ki bi bil urejen po vzoru drugih podobnih vasi v Evropi in po svetu. Sončna vas je pravcata vas v malem, ne manjka ne travnikov, gozda, sprehajalnih poti, sadovnjaka, imajo pa seveda tudi vrt, hlev z živino in kmečko hišo, v kateri lahko prespijo, čeprav je čar prav v tem, da čez poletje spijo v šotorih. Namenjena je predvsem obnovitveni rehabilitaciji, terapevtskemu jahanju, preživljanju aktivnih počitnic in prostega časa, druženju ter opravljanju kmečkih opravil za uporabnike Zveze Sonček, oseb s cerebralno paralizo ali nezgodnimi poškodbami možgan, pa tudi vsem ostalim, ki želijo počitnice preživeti nekoliko drugače.

Na njem so zgrajene vse druge pesmi.

Če primakneš ušesu modri kamen,
slišiš prastaro reko,
nekoč je bil njeno srce,
slišiš vroči veter, njeno govorico,
in zemljo, ki mu obljubila je ognjena usta.

Lisasti kamen prihaja iz sanj
dirjajočega konja vinskih barv.
Obredne pesmi trav poje čreda
in sanjski kamni izpod njenih kopit
letijo v pisano nebo.

Črni kamen je v zadnjem spanju ujel
dušo medveda.
Njena pesem
ga obkroža z iluzijo
krzna.

Že nekaj časa nas strokovnjaki seznanjajo z zdravilnimi učinki zelenega čaja. Ne mine dan, da ne bi zvedeli za kaj vse je dobra ta azijska pijača. Redno uživanje naj bi nas varovalo pred rakom, srčnimi boleznimi, osteoporozo, kakor tudi pomoč pri hujšanju.

Objemanje je…

Potrebujemo štiri objeme na dan za preživetje. Osem za normalno življenje in dvanajst objemov na dan za rast.

Virginia Satir

Objemanje je zdravo. Pomaga imunskemu sistemu, zdravi depresijo, zmanjšuje stres in prinaša zdrav spanec. Je poživljajoče, pomlajuje in nima nobenih neprijetnih stranskih učinkov. Objem je v resnici čudežno zdravilo.

Objemanje je povsem naravno. Je organsko, naravno sladkano, brez umetnih dodatkov, ne onesnažuje in je prijazno do okolja in stoodstotno koristno.

Objem je idealno darilo. Odlično za vsako priložnost. Objeme je zabavno dajati in sprejemati. Objem kaže našo ljubezen, ne potrebuje darilnega papirja in je seveda vedno vračljiv.

Objem je v bistvu popoln. Ne potrebuje baterij, inflacija ga ne prizadene, ne redi, ne zahteva mesečnega odplačevanja, je varen proti kraji in nestrupen.

Objemanje je premalo izkoriščan naravni vir s čarobno močjo. Kadar razpremo srce in roke, spodbujamo k istemu še druge.

Pomislite na ljudi v svojem življenju. Bi jim radi kaj povedali? Bi radi z njimi delili objem? Ali čakate in upate, da bo kdo drug storil prvi korak? Prosim, ne čakajte. Začnite!

Charles Faraone

Ljubezen zdravi ljudi - tako tiste, ki jo dajejo, kot one, ki jo prejemajo.

Dr. Karl Menninger

Ob redni uporabi določenega zvoka ali zaporedja tonov, lahko telo doseže mentalne, čustvene in fiziološke spremembe. Mantra, ko se jo poje, recitira ali brenči, bo sprožila spremembo znotraj človeškega telesa.

Pravzaprav harmonična glasba pomaga pri preureditvi električne substance v naših telesih, ki je postala neurejena, zaradi negativnih misli, besed, občutkov in dejanj. Naša štiri nižja telesa nam zopet pravilno orientira, hkrati pa širi harmonijo celotnega univerzuma.

Dnevno poslušanje harmonične glasbe bo zvišalo vibracijo v naših domovih, terapevtskih sobah ali drugem okolju.

Zvok so uporabljali v mnogih kulturah. Z njim so spreminjali ali premikali energije. Naprimer, Majevske kroglice lahko čistijo avro. Ko jih tresemo poleg dela telesa, kjer je energija blokirana, ne oddajajo zvoka, nadaljujemo s tresenjem in to premakne energijo. Kitajske kroglice lahko prav tako premikajo energijo znotraj telesa.

Značilne simptome preobčutljivosti na spremembo vremena kot sta izčrpanost ali vrtoglavica, lahko ublažite s krepitvijo imunološkega sistema organizma, v najnovejši izdaji navaja nemški medicinski tednik A+Z. "Če vam škoduje hitra sprememba temperature ali pa vas muči sprememba zračnega tlaka, pojdite v savno, nato pa pod mrzel tuš," svetuje nemški časopis.

Dober način boja proti tovrstnim težavam je tudi preteči nekaj krogov po bližnjem parku ali igrišču, posebej če je vreme bolj sveže. "Ne sme vas biti strah, pustite, da se vam koža malo ohladi," svetujejo nemški zdravniki.

vir: www.dnevnik.si

Smo v času izravnave. Čas, ko črno postaja belo, brezmadežni postajajo umazani, ovce se spremenijo v volkove in večerja se v kuharja spremeni. Težko je ostati notranje miren, pa vendar to storimo sedaj. Z zaupanjem. Ko se človek počuti ogroženega, se kaj hitro začne zapirati. Tako se odreže od samega sebe, od svojega jedra. V begu pred bolečino odrežemo tudi svoje misli, čustva in telo, da delujejo vsak v svojo smer.

Dokler je bila na Zemlji samo enost, so vsa Kraljestva, vključno z mineralnim, živela od mane. Od energije.
Niso se žrla med seboj, tako kot se mi. Žremo med seboj.

»Sit sem te«, velikokrat slišimo, ko se med seboj prepiramo.
Pa vidim, da je drugi še vedno cel. Nikjer ni sledov ugrizov. Nikjer načet. Nikjer nobene rane, vidne očesu…
V duši? Ja. Duša je ranjena. Načeta.

»Tako te imam rad, da bi te kar pojedel,« pravijo zaljubljenci, ki od silne ljubezni sploh niso fizično lačni, ker jih polni ta energija. Energija ljubezni.

»Človek globoko menjuje svoj prostorski okvir,
močneje in trajnejše kot katerokoli drugo živo bitje.
Pred njim se odpira bodočnost in odkriva kriza,
ki je težje rešljiva kot katera koli kriza,
ki jo je ljudski rod imel do sedaj.« (Word in Dibo, 1972)

Delovanje človeka na naravo se odraža v človekovem nenehnem menjanju in želji po napredku, po čimvečji storilnosti, po čimvečjem dobičku. Posledice teh aktivnosti pa so podrle ravnotežje v odnosu človek-narava in s tem so močno ogroženi naravni pogoji življenja. Namesto, da bi človek čimbolj spoznaval naravo in njene zakone, jo je s svojim razvojem začel degradirati in onesnaževati. Najbolj drastični posegi v naravo so se dogajali v času industrijske revolucije. Nekontrolirano so se podirali gozdovi, kar je na srečo danes urejeno z zakonom. V Sloveniji je tak primer bil Pohorje, kjer je prvotni oz. avtohtoni gozd bil listnat. Danes je celotno Pohorje poraščeno z iglavci, le v predelu Šumik, se je ohranil del avtohtonega gozda. S stalnim naraščanjem človeške populacije, se posledično širijo mesta, kar tudi pomeni drastičen poseg v naravo.

Bernarda Pavko Prava:
Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem II. (1. del)

V 44. letu sem se prvič v življenju odselila iz hiše staršev (močna karma, ja). Življenje me je postavilo v mirno okolico Novega Polja z dosti laježa in majhnih otrok, med prostrana polja. Namenilo mi je pol hiše in velik radodaren vrt. Iz ceste enajst sem se preselila na cesto štirinajst in iz številke 5 na 6. Prav vse sem dobila, tako da sem lahko Nuši vse pustila. Kupila sem le nekaj krožnikov in nov pribor. In tik pred to veliko spremembo je v moje življenje prišla Mama Meera.

Na prvo deseturno vožnjo proti severu Nemčije sem šla konec januarja 98 in to v koži preplašenega otroka s popolnoma prehlajeno glavo, bolečim grlom in začetkom pljučne zabasanosti. Mama Meera svetuje, naj univerzum prosimo za vse. Vedela sem že, da Boga ljudje ne prosimo za preveč, ampak za premalo. Ustrezno svoji lastni vrednosti sem se na to "vse" počasi navajala. Ko sem bila tretjič pri Mami Meeri, sem npr. prosila za blagoslov za moje delo, za moje delavnice. Po vrnitvi domov sem v trenutnem vzgibu poklicala Thomasa v Ameriko, če lahko nekatera njegova predavanja in ridinge, ki sem jih prevajala, spravim v knjigo. Začela sem pisati oz. prevajati in predvsem - procesirati.

Krščanstvo oznanja najvišjo obliko NADČLOVEKA.
Kot tako je krščanstvo največje med vsemi rasizmi, ki pa se od ostalih rasizmov razlikuje v tem, da ne izloča nikogar - izločamo se izključno sami.