Poslušam pesem moje Duše,
odmeva v mojem srcu, kot čudoviti zvon
in kot majhen , nedolžen otrok
tiho,nemo in začudeno,
občutim trepetanje Življenja
in obstrmim;
tako čudežna, veličastna, mogočna in hkrati nežno preprosta
je večno neizpeta pesem Ljubezni,

brez pesnika,
brez not,
brez poslušalca,
brez petja,
brez pesmi
in vendar tišina poje, odzvanja, govori...

Govori mi biserna kapljica rose, v kateri se lesketa Stvarstvo,
govori mi potoček, kamen, šepeta veter, listje, trava,
mehko, nežno, tiho
in vendar je ta veličasten zvok tako močan,
da doseže in preplavi Bistvo VSEGA.

Ozdravitve raka, ki so dale misliti medicini, in pričevanja o ozdravitvah (1. del)

(poslovenil Mitja Fajdiga; jezikovno izboljšala Ivana Petric)

OZDRAVITVE RAKA, KI SO DALE MISLITI MEDICINSKI STROKI
Janet Vitt, diplomirana negovalka iz Sagamora v Ohiu
Judy MacKenney iz Nakomisa na Floridi
Elaine Nussbaum iz West Oranga v New Jerseyu
Marlene MacKenna iz Riversida na Rhode Islandu
Norman Arnold iz Columbie v Južni Karolini
Christine Akbar iz Brooklina v Massachusettsu

PRIČEVANJA O OZDRAVITVAH
Ozdravitev artritisa; napisal Charles Duvall
Ciste na dojkah; napisala Marlene Barrera
Ozdravitev tumorja na možganih; napisala Melissa Hatch
Ozdravitev levkemije; napisal Doug Blampied
Ozdravitev pljučnega raka; zgodbo Elizabeth Masters zapisala Gale Jack
Ozdravitev raka trebušne slinavke; zdravnik si je ozdravil neozdravljivo bolezen
Rak na maternici; napisala Gladys Abeashie
Kronična utrujenost; napisala Lucy Burdo
Crohnova bolezen in Takayasujev arteriitis; napisala Virginia Harper
Hepatitis; napisala Yuke Horio
pričevanje Ozdravitev Crohnove bolezni; zgodbo Mary Nell Bryan je zapisala Donna Reagan
Zakaj sem se oprijel makrobiotike in kako me je rak rešil; napisal Mike Bernatovicz
Zdravnica si je ozdravila ankilozirajoči spondilitis (Behterovo bolezen); napisala Bettina Exeler
Zdravstveno poročilo o ankilozirajočem spondilitisu; napisala Bettina Exeler, dr.med., anestezistka in zdravnica intenzivne nege, Brüderska bolnišnica v Paderbornu, Nemčija
Neozdravljiva Behterova bolezen; napisala Ellen Offermans
Povezanost bolezni s prehrambnimi navadami, kot jo vidi doktor medicine; napisal Szymon Borys, dr. med.

DRUGA PRIČEVANJA O OZDRAVITVAH, SEZNAM VIROV

* * * * *

Ne zgodi se ravno vsak dan, da bi imel priložnost govoriti z osebo, ki se je rodila na svetovni čakri.

In ker sem se v klepet s tako osebo pred časom tudi zapletel, vam danes ponujam prispevek o tem kako življenje vidijo ljudje rojeni na tem območju, in po čem se razlikujejo od nas ostalih svetovljanov.

Tokratna sogovornica je bila Sigridur Klingerberg z Islandije, sestavek, ki je pred vami, pa ima nekako čudno zgodovino, o čemer si lahko preberete na koncu celotnega sestavka.

Sigridur se je rodila in odrasla v posebnem območju sveta, kar pa ne pomeni že tudi, da se tam cedita med in mleko. Nasprotno! V tem predelu tisti čas - pred nekako 31. leti oz. med letoma 1970-1975 niso imeli urejenih niti sanitarij z odplakovanjem. To je bil tudi razlog, da je po selitvi v glavno mesto doživela pravi šok, saj so se življenske razmere tu zelo razlikovale.

Washington (ZDA) - Ogljikov dioksid je največji krivec za globalno onesnaževanje, že več let ugotavljajo strokovnjaki. Sedaj znanstveniki ugotavljajo, da je koncentracija ogljikovega dioksida po svetu bistveno večja, kot je bila v minulih letih. Razlog za to naj bi bila večja uporaba fosilnih goriv.

Po sedanjih podatkih je pred industrijsko ero znašala vsebnost atmosfere približno 280 delov na milijon na m3, minuli petek pa je observatorij Mauna Loa, ki je lociran na vrhu havajskega vulkana, zabeležil koncentracijo kar 379 delov na milijon, pred enim letom pa 376.

Povečanje kar tri dele na milijon v enem letu je za kar 1,8 delov večje od preteklega desetletja.

Strokovnjaki ob tem ugotavljajo, da bo rast koncentracije ogljikovega dioksida po svetu še večja, saj je znano, da Kitajska doživlja ogromno ekonomsko rast, kar velja tudi za Indijo. Pri tem pa ti veliki državi znatno povečujeta potrošnjo fosilnih goriv.

Glede na ugotovitve strokovnjakov je sedaj še bolj jasno, da bi se morali svetovni državniki čimprej domeniti, kako realizirati kiotski sporazum, ki ga, kot je znano, nočejo podpisati ne ZDA in ne Rusija. Če k temu dodamo še Kitajsko in Indijo kot glavna potencialna pospeševalca koncentracij onesnaževanja okolja, je jasno, da bi morali imeti dan okolja vsak dan in ne le enkrat na leto.

več: http://www.ljnovice.com/

Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

Najbolj pomembna veličina je sposobnost izbrati osebno izpolnitev v okoliščinah, kjer drugi izberejo norost, kaos, destrukcijo.

Poskusite si predstavljati svoje življenje pri 90: zdaj poskušate do neke mere analizirati svoje dokaj dolgo, v določenih obdobjih se zdi kar plodno življenje. Toda če bi nekoliko podrobneje premišljevali o svoji preteklosti, bi morda ugotovili, da so jo ves čas krojili drugi, da ste se velikokrat odrekli nadzoru nad svojo usodo samo zato, da bi se lažje vključili v družbo, v otroštvu med vrstnike, družino in sistem nasploh.

Starši nam niso vedno dali tega, kar bi mi potrebovali. Čeprav je morda res tako, jih moramo prenehati obtoževati. Nasprotno, morali bi jim biti hvaležni za to, kar so nam dali zares pozitivnega. Od njih smo smeli tudi jemati. Starši so naše korenine, iz katerih danes živimo. Brez teh korenin bi se naše življenjsko drevo posušilo.

Da bi mogli to, kar so nam dali starši, sprejeti in bi postalo v našem življenju rodovitno, je pomembno, da jih razumemo v njihovi omejenosti in njihovi lastni zgodovini. Če jo razumemo, jih ne bomo obsojali. Starše poglejmo v njihovi vpetosti v lastno družinsko zgodovino. Tisto, česar nam niso dali in s čimer so nas ranili, lahko pustimo pri njih, ne da bi jim to vse življenje očitali.

Kdor vedno krivi starše za svojo usodo in ne mara prevzeti odgovornosti za svoje življenje, ne bo nikdar izoblikoval svoje notranje in zunanje podobe, ne bo nikoli odkril poti, ki ga vodi v življenje.

Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Sveča gori za druge, ne zase. Sveča tudi dogori in je ni več, misel nanjo pa ostane. Lepa misel, saj je služila drugemu s svetlobo.

Človekova dejanja so lahko podobna sveči. Ljudi osrečujemo, če smo svetli, spodbudni in koristni. Obenem bogatimo sebe, dokler ne dogorimo. Kje je konec in kdaj ne vemo. Mnogi čutijo, kot sveča, ko dogoreva njihovo življenje in se jim bliža konec.

Stvari si lahko predstavljamo v simbolih, saj jih tako lažje prikažemo, povemo in razložimo svoje misli drugemu človeku - kot način komunikacije. Sveča pa je lahko tudi simbol za posamezna lepa obdobja v človekovemu življenju. Vsak ima svetle in temne trenutke, lepa in manj lepa obdobja. Ko lepi trenutki ali obdobje minejo, je kot da bi se ugasnil, kot, da nimaš več moči, da bi svetil za druge, saj si sam v temi in te ni nikjer.

Lahko čakaš, da te druge svečke prižgejo, lahko pa jih zaprosiš za malo ognja, malo svetlobe, da dobiš ponovno življenje. Samo malo je potrebno, malo ognja in sveča že gori, saj je tak njen namen. In tako gori, dokler spet ne dogori in že ve za drugič, kaj v tem primeru storiti.

Baje je partnerstvo zveza dveh individuumov preko niti, ki se imenujejo..hm...zaupanje, ljubezen, iskrenost, spoštovanje, zvestoba.....? Če so te niti resnične, potem do njihovega trganja s strani enega ali drugega ne bo prišlo in omejevanje svobode ni potrebno, ker se svoboda ne bo izkoriščala. Če so te niti le iluzija, je iluzija tudi partnerstvo samo in omejevanje svobode ni potrebno, ker se bo svoboda v vsakem primeru izkoriščala.


en_bk

Intervju za časopis Gorenjski Glas
Novinarka: Katja Dolenc
Datum: 2. 3. 2004

S Feng Shuijem vedno polni energije

Starodavna kitajska veda o urejanju bivanjskega prostora prihaja tudi med Gorenjce.
Mirza Terzimehič, slovenski poznavalec Feng Shuija, bo imel v prostorih Gorenjskega Glasa informativno predavanje, ki mu bo sledil seminar. Feng Shui je zelo praktična veda in ni samo za vzhodnjake. Po njegovih načelih živi Evropa že dalj časa.

Sami izberemo srečen ali nesrečen dan, srečen ali nesrečen trenutek, saj smo sami kreatorji svojega življenja. Sami se odločimo, sami razmišljamo in sami delujemo. Pri tem potrebujemo samo božjo pomoč in spodbudo, da zmoremo in delujemo na pravi način. Potrebujemo vodstvo, da se ne izgubimo in da ne izgubljamo dragocenega časa z iskanjem ter zadrževanjem pri nepomembnih stvareh. Saj sami ne vemo, kaj je tisti trenutek, ki se odločamo, najbolj pomembno, če se pa vprašamo, prisluhnemo in ubogamo, pomeni, da zaupamo.

Misli usmerimo v sebe, na sebe in glede sebe, potem nas zunanje okoliščine ne morejo motiti, saj jih ne zaznamo in jim ne dajemo moč. Ne moremo biti pretirano navdušeni, niti pretirano žalostni. Lahko smo le uravnoteženo radostni, kar pa pomeni izbrati srednjo pot, brez nihanja in stresnih dražljajev, ki bi se nam lahko pojavili v glavi.

Kadar so ogrožene najvišje življenjske vrednote, potrebujemo žene bolj kot kdajkoli. Ne le v družini. Potrebujemo poročene in neporočene. A ne zato, da bi z ogromnih reklamnih plakatov ponujale s širokim nasmehom še bolj belo perilo, še bolj dišečo zobno pasto ali še bolje prilegajoče se nedrčke. Zares emancipirana ženska ne bo nikoli navdušena nad tem, da se ženskost ponuja kot propagandno in seksualno blago.

Žena ima neizmerno večje in pomembnejše poslanstvo. Njena resnična rodovitnost – človeška in duhovna – naj znova postane vrednota. V moškem svetu, v svetu industrijskega in tehničnega mišljenja, kjer se vse vrti okrog proizvodnje in prodaje, okrog sklepanja poslov, moči in konkurence, je žena preprosto nepogrešljiva. Zaradi svoje tankočutne človeškosti, smisla za majhne, preproste stvari, ko zna tako nežno ravnati z vsem, kar je krhko, zaradi sposobnosti, da se vživi v položaj drugega in svoje materinskosti, naredi žena iz skupnega življenja praznik. V današnjem svetu ima vsaka žena veliko, nenadomestljivo nalogo, dokler je še ni strlo kolesje proizvodnih strojev. Pri oblikovanju jutrišnjega sveta bo imela žena odločilno vlogo, da bi družbo, ki je tako negostoljubna do revnih in nemočnih, preoblikovala v prijazen dom za vse.


Ne pozabi na veselje
Phil Bosmans

moj prispevek ob svetovnih dnevih vode, miru in vegetarijanstva


Čustva in trpljenje so energija,
tudi živali so čustev duše bitja,
vsak dan jih v svetu gre v čredni zakol,
pod streli, elektrošoki, na stotine milijonov,
jih pada v mlake krvi vsak dan dol,
vendar za mojo prehrano niti ena,
v zadnjih tridesetih letih mojega življenja,
njih gnojnica, pa prodira skozi pašnike in njive,
v podtalnico in skozi pitno vodo spet nazaj,
kot bakterije lepo v naše organizme,
kjer najdejo idealno klimo za svoje razmnoževanje
in tako se nam vrača v boleznih njihovo trpljenje.

Uporabi svojo moč in prekini ta trpeč krogotok. :)

stojči Stojan Svet

Prosimo, da se pisci oz. pošiljatelji člankov registrirate in članke objavljate pod svojim uporabniškim imenom. To hkrati omogoča, da bralci poiščejo še druge tekste, ki ste jih objavili. Pri registraciji vas prosimo, da izpolnite tudi polje z e-mail naslovom, da lahko uredništvo, kot tudi zainteresirani bralci, po potrebi stopijo v stik z vami.

Če se ne želite registrirati in bi objavili članek kot anonimnež, prosimo, da se podpišete na koncu članka. Obvezno je treba navesti e-mail naslov, na katerega vas lahko uredniki obveščamo o morebitnih »težavah«, oz. v primeru, če je v zvezi s člankom potrebno kaj uskladiti. E-mail naslov ne bo objavljen v članku in bo ostal anonimen. Vse anonimne članke bomo objavili pod uporabniškim imenom Pozitivke.

Hvala za razumevanje

Uredništvo

P.S. Vsi ki ste poslali članke kot anonimni uporabniki, vas prosimo, da se oglasite na tem naslovu: Išče se avtor tega članka

Vse okoli nas je povezano s svetlobo in z barvami. Ko se pojavi mavrica, jo večina ljudi očarano opazuje. Ustvari se atmosfera nečesa nenavadnega, čudovitega. Iz tega razloga velja mavrica za simbol sreče v mnogih kulturah. V legendarni, potopljeni Atlantidi, so fizične, čustvene in duhovne bolezni zdravili z barvo in svetlobo. V Heliopolisu, starodavnem Egipčanskem mestu sonca in centru boga Atuma, so obstajali zdravilni templji, v katerih so zdravili z barvno svetlobo.

Starodavni Kitajci so paciente z epilepsijo zdravili tako, da so jih polegli na vijolične preproge v sobah, kjer so okna prekrivale vijolične zavese. Tiste s črevesnimi težavami so prebarvali z rumeno barvo, bivali so pa v sobah z rumenimi zavesami, kar je pomagalo lajšati krče.

Tradicionalna barvna terapija je vključevala tudi barvne svetilke, ki so jih usmerjali v pitno vodo, hrano pa so izbirali glede na njihovo barvo. Enake oblike terapije so bile in še vedno so v uporabi v starodavni in moderni Indiji, starodavni Grčiji, Babilonu, Perziji in Tibetu.

Bila sem na obisku. Na stenah so visele slike, ki jih je naslikala moja teta. Sliko "Tihožitje", ki spada med posmrtno življenjsko umetniško zapuščino moje tete, je prikril podolgovat masten madež, ki je kakor velika posušena solza zdrsel po steklu in se ob robu slike zgostil v večjo packo, ki je kazala na premalo razvit čut etične odgovornosti za tetino umetniško dediščino.

Slika se je pod steklom ohranila v vsej hermetičnosti nepoškodovano. Vendar le nekaj kapelj vode bi bilo dovolj, dai bi omehčalo trdoto nedeljskega dremeža. Kaplja vode v mojih očeh mi je omehčala roko. Prijela sem za krpo in obrisala madež. Slika je zasijala v sveži luči in jabolka na sliki so bila spet takšna, kot da jim je nekdo podaril vid, barvo in okus.

Moje tkivo je prepredeno s pomenskimi navezami in spomini na teto. Zato sem hotela neopazno obrisati njeno sliko. Slika je v novem sijaju ponovno ustvarila podobe dovršenosti in svežine, kakor bi ravnokar prišla izpod čopiča iz tetinih rok. Razlikovala se je le v načinu bivanja. Moje tete ni več. Slika pa ne more črpati več veselja iz nepovratne preteklosti. Odtekanje časa drhti kakor razpenjena svetloba, kot sanjska vizija, kakor tetin privid iz prihodnosti.

POMLADNI INGRES (1. del)

Mlaj v znamenju ovna je sprožil nevzdržno rast. Popki brstijo, semena so vzklila v novo življenje.

Pomladno enakonočje je pomemben kozmološki trenutek. Sonce je na svojem višku in cela severna polobla ima obredja, imenovana Sang Su in Paska. Pri nas se je izoblikoval praznik Vstajenje, ki ima svoje korenine v staroslovanski kozmološki tradiciji. Ko je sonce na višku se tudi naš trud, naša pozitivna dejanja v največji meri udejanjajo. Tako pravijo stari teksti; "Kar bomo v tem času sejali, bomo jeseni želi". Vsako naše pozitivno dejanje v tem času, od pomladnega enakonočja, pa do bikove polne lune imenovane Vesak, ki bo letos 4.5 bo več tisočkrat poplačano. Na žalost velja tudi obratno.

Človek je dober, prijazen, če nam želi dobro. Dober človek izžareva toplino. V njegovem prijaznem pogledu in dobrohotnih besedah začutimo, da ima dobro srce, da v njem prevladuje dobro. Dobrota žari iz duše, ki je v sebi dobra, ki jo napolnjuje dobri Duh, ki je v sozvočju s seboj. Kdor svojo dušo doživlja kot dobro, verjame tudi v dobro v drugem človeku. Ker vidi dobro v drugem, bo z njim tudi dobro ravnal. S svojim dobrim ravnanjem izvabi iz drugega njegovo dobro jedro.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

20. marec SVETOVNI DAN DELOVANJA ZA MIR
20. marec – svetovni dan brez mesa (MEATOUT DAY)
22. marec – svetovni dan voda

Veliko ljudi, organizacij itd. na ta dneva prireja javna osveščanja ljudi po raznih mestih in medijih itd. že od leta 1985 po celem svetu (zda, kanada, avstralija, rusija, anglija, francija, italija, portugalska, ...).

Kaj lahko "MI" (ki smo na teh straneh) naredimo v tej smeri? Mogoče lahko vsak napiše svoje mnenje (razmišljanje, članke, prispevke, itd. kar se bi vam zdelo pomembno) o mesni industriji, o vzreji živali v stisnjenih prostorih v hlevih, kurnikih, itd., o porabi vode, ki je velika pri vzreji živali in proizvodnji mesnih izdelkov, o onesnaževanju okolja pri tej proizvodnji, ter nasplošno o naši zavesti glede onesnaževanja oz. čuvanja naših voda, ter o miru in nesmislih, ki pripeljejo do spodadov..

Ta razmišljanja, misli, prispevke, itd. bomo zbrali na enem mestu in jih objavili v več SLO spletnih iskalcih, in s tem vsaj malo pritegnili pozornost ljudi na ta dneva. Teksti bodo osveščali ljudi, da taki svetovni dnevi sploh obstajajo in če se bo vsaj nekaj posameznikov zamislilo na podlagi prebranega, smo že veliko dosegli.

Torej vabljeni, da zapišete svoje misli na ta forum, ali pa pošljete na e-mail: prispevek@svet-je-lep.com

Spletne strani, ki sodelujejo:
-svet-je-lep
-www.pozitivke.net

Zame je mehka jesenska svetloba vselej podoba človeka, ki gleda na sebe, na svoje napake in slabosti, pa tudi na ljudi in njihovo človeškost z blagim pogledom. S svojim blagim pogledom tak človek potopi lastno resničnost in resničnost ljudi okrog sebe v mehko svetlobo.

V mehki jesenski svetlobi postane vse lepo. Pisano listje na drevju žari v vsej svoji lepoti. Pa tudi golo drevo je lepo. Tu ima vse svoj lasten sijaj.

Poznam stare ljudi, ki oddajajo tako milino. Rad sem v njihovi bližini. Z njimi se rad pogovarjam. Kot da iz njih prihaja dovoljenje, da sem tak, kot sem in pritrditev:

«Saj je vendar vse dobro.«

Življenje je te stare ljudi mnogokrat premetavalo sem in tja. Doživljali so vzpone in padce. Vendar pa zdaj na jesen svojega življenja gledajo na vse z blagim pogledom. Nič človeškega jim ni več tuje, vendar ničesar ne obsojajo. Pustijo, da vse žari v mehki jesenski svetlobi, tako kot pač je.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

To je zgodba vsakega človeka in Boga. Za našo srečo in vodstvo skozi to življenje smo odgovorni samo mi in Bog in nihče drug.

Bhagavadgita nam razodeva univerzalno učenje sveta. Eden od teh spisov je Bhagavadgitina "Gospodova pesem".

Bhagavadgito lahko imenujemo "hinduistični evangelij". Je del epa Mahabharata, kjer velik del epa zavzemajo Krišnina izvajanja. Opisuje pogovor med Arduno in njegovim voznikom Krišno na predvečer velike bitke med dvema gospodoma.

Arduno, vojskovodjo, črnega od obeh gospodov, Krišna v svojem bojnem vozu pelje po bojnem polju. Arduna bi rad videl nasprotnika, proti kateremu se bo moral boriti. Ko prispeta na dvorišče, Arduna v nasprotnikovih vrstah vidi mnoge sorodnike in stare prijatelje. Spoznanje, da se pripravlja ubijati tiste, ki so mu ljubi in dragi, ga spravi v dvome in hudo stisko. Tako poln žalosti vrže lok in puščice na tla. Želi se umakniti iz boja. Kako naj se bori proti tem, ki so mu ljubi in dragi, in s katerim ga vežejo sorodstvene vezi?

Bernarda Pavko Prava

Nova Svetloba je kot svetloba novega tisočletja namenjena ljudem, ki so pripravljeni vstati, so v tem procesu oziroma so vstali. V teh položajih se jasni nov izziv:

Si res pripravljen objeti vsako svojo kreacijo?
Ostati odprta v razočaranju in kljub temu zaupati?
Biti vesela v manj prijetnem presenečenju?

Veselje postaja tisto, ki vabi – ne bolečina in trpljenje. Trpljenje za vstalega človeka ni božji plan, kakor tudi ne žalost in strah. Veselje nad posledicami svojih preobrazb postane tisto, ki vabi v novo življenjsko lekcijo: Kako priti iz bolečine? Po tem prehodu je lažje imeti rad življenje, se smejati, slediti svojim sanjam, biti v barvah. Lažje je svojo Svetlobo dati v vse in vsemu, kar pride. Seči za vsem, kar te pokliče. (Razen takrat, ko ni).

Zaradi linearnosti verjamemo, da preteklost vodi v prihodnost.

Kaj pa, če smo spremenili realnost Zemlje?
Kaj pa, če smo se premaknili ven iz vzorca?
Kaj, če je že tu, zdaj, vse, kar smo desetletja klicali, prosili, določali, vizualizirali?

Poglej,
resnica in resničnost,
je kot šumeč, brzeč vodni tok,
ali še lepše povedano,
tvoj narobe obrnjen diha slap,
izvirajoč iz notranjosti tvojega srca,
kapljice tvojega upanja, zaupanja,
pa lepo padajo po skalah tvojih dvomov, strahov,
se ustavijo v tvoji glavi in ti rečejo: »Daj se premakni«

Ti se premakneš,
ali pa dvomiš naprej,
Če se premakneš,
nekaj novega prepoznaš,
se razveseliš, ali koga razveseliš
in to svetlobo pošlješ kot mavrico resnice
nazaj,
lepo v svoje srce in srca ljudi,
kjer se ta plemeniti,
če pa ne, pač ostaneš kjer si in trpiš,
trpljenje je itak samo en boleč zastoj,
en boleč spomin,
ubraniti se neki notranji spremembi,
ki bo zate itak,
hočeš, al nočeš,
enkrat prišla,
še posebej, če vzameva,
da sva ti in jaz,
samo ena,
večno hvaležna,
resnice,
diha sprememba.

stojči Stojan Svet