draga Arlena,
tudi mene si močno impresionirala s tole pesmico, pa sem se odločil te tvoje globoke misli malce potegnit iz tvojih globin, na površino, da bi nam postale jasne. V bistvu vidim v tvojem razmišljanju močno sporočilo, ki bi ga bilo škoda spregledati.
Naslov tvoje pesmi bi lahko bil, tudi " Hrepenenje ", zakaj?
Praviš:" in videla, mnoge, neizpolnjene in hrepeneče želje." Te besede so nit!
Večini ljudi se življenje vrti okrog hrepenenja. Le-to nastopa v mnogih oblikah: kot domotožje, hrepenenje po daljavah, kot močna želja ali pomankanje, kot zaljubljenost ali strast. Kar naprej vsi nekaj pričakujemo, naj bo to doma ali v delu, v materialnosti ali duhovnosti. Vzrok vseh hrepenenj je v resnici iskanje smisla svojega življenja.

Zanimivo je tudi pri človeku, ki je nezahteven človek, prej skromen kot ne, da se tudi pri njem pojavijo želje in potrebe, ko si postavi nek cilj. Tudi sam tak človek, je bil zelo presenečen nad vsemi potrebami in željami, ki so se mu pokazali v danem primeru. Velikokrat ni tako enostavno prepoznati vse naše potrebe, ki se jih ponavadi sploh ne zavedamo.
Inkaj se r resnici zgodi, ko se enkrat želja izpolni? Po nečem smo zelo hrepeneli leta, desetletja dolgo. Končno se nam zgodi toda kje je ostal pričakovani občutek sreče? Kam se je izgubil? Vse smo žrtvovali, da bi dosegli ta cilj, ta položaj, kariero, dobro poroko itd. Toda uspeh je klavrn.
Lahko tudi močno upamo, da se bo končno izpolnilo naše hrepenenje po drugem človeku.Na to mnogi usmerijo vse svoje življenje. Dolgo niti ne opazimo, da to osebo s tem preobremenjujemo, da mu ne ustrezamo. Ne vidimo ga takega, kakršen je. Služi nam samo kot projekcija naše notranje idealne podobe. Idealiziramo ga! Sledi neizbežno razočaranje in v mnogih primerih sovraštvo.

Imamo občutek, kot da naše želje vedno pridejo na napačno sled. Za eno izkušnjo smo nato zrelejši, vendar pa se niti za korak ne približamo realizaciji svojih hrepenej. Večinoma tako ostanemo vedno neizpolnjeni. Tako je v tem tridemizionalnem svetu in času. Upanje, da gre le za krizo, ki mine, v nekem času mine.
Človek se vpraša od kod vsa ta pričakovanja, če se ne morejo izpolniti ali če se njihova izpolnitev pojavi le za kratek čas, kot kratka navidezna sreča? Do teh vprašanj se je treba dokopati. Večina se ne dokoplje do njih in se zadovoljijo s tem, da je temu pač tako.
Vendar pa se podrugi strani vedno več ljudi zaveda, da mora obstajati nekje smisel življenja. Do te točke so prišli in imajo za seboj že mnogo izkušenj. In tako stopijo na duhovno pot. V iskanju smisla življenja se vedno skriva pravi vzrok vseh človeških hrepenenj in samo ko doumemo naše poslanstvo nas to spoznanje osvobodi napačnih hrepenenj.
vse dobro od Mirana.

[ Odgovori na to | # ]