Bern Jurečič:

IZGINEVANJE EGA

In bog vojne je udaril še enkrat. Močno in neusmiljeno. Kri se je zlivala po tračnicah madridske postaje, ko so ljudje iskali sebe, druge in pot, po kateri naj bi pobegnili iz peklenskega objema smrti. Tako so poročali časopisi. Nasilje najvišjega dometa. Po mnenju mnogih se je ponovil 11. september. Resda drugje in drugače, a zato nič manj tragično in nasilno. Takoj so se spet obudili namigi na Nostradamusove prerokbe o tem, kako bo "islam preplavil Evropo", in ugibanja, "ali se je vse skupaj že začelo".

A naj so namigi na vojno stanje še tako priročni, v resnici ne gre za pravo vojno. Gre za nasilje, za teror v najčistejši obliki, ne za spopad, ampak za zahrbtno dejanje tistih, ki jim mi mar za sočloveka, ampak za svoj lasten cilj ali bolje rečeno - za cilj nekoga ali nečesa drugega, ki ga tisoči trumoma jemljejo za lastnega in se z njim poistovetijo do take mere, da jim lastno življenje ne pomeni več veliko. Ni dvoma, da je tu govora o veri, a ne le o tem. Gre za starodaven pojav, kjer zavoljo nekega višjega pomena lastni JAZ izgubi bitko, smisel in na koncu tudi fizično telo, s pomočjo katerega se na Zemlji izraža. Za pojav gre, kjer je ideja pomembnejša od osebnosti in kjer "jaz" ne obstaja več.

Najprej poglejmo kaj bi beseda razsvetljenje v zvezi s človekom utegnila pomeniti. Prav gotovo sama beseda izhaja iz svetlobe in glagola razsvetliti, drugače bi bila uporabljena kaka druga beseda.
Da ne bom dolgovezil naj kar takoj preidem na bistvo.

Moja definicija razsvetljenja je: Moje videnje in občutenje moje notranje svetlobe.

SSKJ pa pravi za razsvetljenje, da je to jasno navadno nenadno spoznanje, ki omogoča človeku pravilno odločitev ali ravnanje.

Očitno se po tej definicije vidi, da ljudje pri nas že dolgo niso doživeli osebnega razsvetljenja, da bi ga opisali na preprostejši, manj mističen in bolj jasen način

in da nas je večina Slovencev hudo nerazsvetljenih, saj se kar naprej nepravilno odločamo in ravnamo, kar se res vidi že po nezadovoljstvu ljudi.

Gordon MacDonald je v svoji knjigi 'Ordering Your Private World' razložil razliko med ljudmi, ki 'se ženejo' in med tistimi, ki 'so poklicani'.

Ljudje, ki se ženejo, večino svojega časa prebijejo tako, da poskušajo obvarovati, kar posedujejo – svoje ideje, odnose, lastnino….

Na drugi strani 'poklicani ljudje' živijo v prepričanju, da je vse, kar imajo, posojilo. Izhajajo iz tega, da smo na svet prišli brez vsega, prav takšni pa ga bomo zapustili. S tem se strinjam z eno samo izjemo: mislim, da po tem, ko smo že vse naredili in povedali, s seboj vseeno nekaj odnesemo - ljubezen do drugih in tisto ljubezen, ki smo je bili na naši poti deležni.

Rabin Harold Kushner, pisec knjige Ko se slabe stvari zgodijo dobrim ljudem, je rekel:

»Še nikoli nisem slišal, da bi na smrtni postelji kdo izjavil 'Žal mi je, da nisem več svojega prostega časa prebil v pisarni!'. Večina ponavadi reče: 'Želim si, da bi bil bolj skrben in ljubeč in da bi drugim večkrat ponudil roko.'«

To je misel, ki nas lahko iztrezni in spremeni naše obnašanje.

Ken Blanchard
Izreki za vse življenjske priložnosti

Od skupaj petih poslancev, ki so sprejeli sodelovanje v eksperimentu TV produkcije VIN, da poskusijo namesto s poslansko, preživeti mesec s povprečno srbsko plačo - je samo Branka Bošnjak iz G17 plus na poti, da zdrži celi mesec. Po pisanju sobotnega Blica je uspel Aleksander Vučić iz Srbske radikalne stranke s povprečnimi 12.700 dinarji preživeti samo 10 dni in je tako prvi izpadel iz eksperimenta. Poslanci DS Anita Beretić, NDS-DSS Boris Karaičić in SPS Milan Janković so zdržali 20 dni. Denar so trošili izključno za hrano in tu pa tam kako kartico za mobilni telefon. O gledališču, kinu, garderobi, popravilu bojlerja ali bog ne daj, vikend potovanju, so lahko samo sanjali. Priznali so, da "življenje s povprečno plačo ni dostojno človeka".(Beta)

www1.serbiancafe.com

Čustva so vir moči
in vir slabosti,
živost duha odloča,
katera od obeh prevlada.

Nevihtni oblaki diha,
se akumulirajo znotraj,
tvojih resnic, ali laži vira
in kot miselni kumulusi,
lepo potujejo s tabo
in skozi tebe,
kamorkoli že greš
in se jih ne moreš nikakor,
kakorkoli otrest.


Vlečejo nase tvojo,
negativno, ali pa pozitivno silo,
kulminirajo v notranjih nevihtah,
v solzah tvoje notranje sreče,
ali pa tvoje zunanje nesreče,
vedno kot odločitev, tvoje izbire.


stojči Stojan Svet

Modrost: Prijatelji, pomoč
Življenjsko področje energije elementa Kovina 6, smer severozahod

Trigram: Oče Ch,ien/Nebesa – jang/jang/jang, kar označuje največjo moč moške Qi energije, ki vzbuja občutenje velike ustvarjalne sile in moči v naravi.

Tudi ta modificirana Qi energija je namenjena prav vsem. Predstavlja vrata skozi katera prihajajo osebe dobre volje, ki nas bodo podprle, dobri sosedi, »angeli« - figurativni in resnični. Hkrati pa nam omogoča, da tudi mi brezpogojno darujemo prijatelju svoj čas, energijo in nadarjenost.

Če v našem bivalnem prostoru ta kot manjka, bo manjkala tudi energija in so zato v vsakdanjem življenju možne težave: z nadrejenimi, težave z zdravjem in težave z vitalnostjo!
Nasvet: v ta kot stanovanja je potrebno namestiti Feng Shui zdravila (glej Osebni Feng Shui), ki pritegnejo v bivalni prostor manjkajočo energijo.

Če imamo tako imenovani podaljšek v tem delu bivalnega prostora, se naša energija usmeri v skrb ter pomoč revnim in svojim bližnjim.

Prej ali slej zadeneš z glavo ob zoprn tram, ki ti življenje spremeni v križ. Zboliš. Ponesrečiš se. Umre ti nekdo, ki si ga imel rad. Poklicna pot se ti izjalovi. Vara te, na cedilu te pusti mož, žena. Nasprotujejo ti, uničujejo te. Zmanjkuje ti moči.

Ta križ je lahko najrazličnejših mer in oblik. Niso mu mar tvoji nazivi, položaj, ime in ugled, niti debelina tvoje denarnice niti tvoje zveze ali uspeh v družbi. Srečen si, vse gre kot po maslu. Nenadoma pa… ta nesrečni križ. lahko ti povzroči toliko gorja, da si strt in uničen želiš le še umreti.

Križ je resničnost v življenju vsakega človeka. Toda vedno manj ljudi mu je kos. Ne vzamejo ga nase in ne prenesejo njegovega bremena. Mnogi pod njim obnemorejo. Zdravniki za živčne bolezni imajo vedno več dela.

Nimaš izbire! Ali boš nosil svoj križ ali pa te bo strl. Toda zmogel ga boš nositi le, če boš dojel njegov smisel in namen. Križ te bo povrnil v resničnost, spoznal boš svoje resnične dimenzije, da si majhen, ubog, slaboten in ranljiv človeški otrok. Križ te more osvoboditi stvari, ki te lahko zadušijo. Lahko te dvigne iz tvoje povprečnosti. Je kot antena, ki ti posreduje božja sporočila. Ne bo te rešil trpljenja, pač pa te bo rešil prepričanja o njegovi nesmiselnosti in brezplodnosti. Spet lahko postaneš človek in tedaj se bo zgodilo tole:

VSE DRUGAČE IN MNOGO BOLJE BOŠ VIDEL Z OČMI, KI SO JOKALE.


Ne pozabi na veselje
Phil Bosmans

Kristus je umrl za človeštvo. Umrl je iz ljubezni. Zato je Velika noč dan Kristusovega vstajenja tudi praznik ljubezni.

Ob Velikonočnih praznikih začutimo v najglobljem pomenu smisel življenja in zadoščenje v duši, ker smo to njegovo simbolično dejanje žrtvovanja notranje sprejeli in v svoji duši odmerili tudi nekaj prostora svojemu znotraj posvečenemu mestu, ki naj bi iz srčnosti do bližnjega v območju večnega žarenja in izgorevanja življenja po vzoru Kristusovega darovanja svoje srce oplemenitili z dejanjem duha in dobrote do bližnjega. To dejanje naj bo namenjeno človeku.

V območju občutene svetlobe lahko človek preživi osrečujoče praznične trenutke in zaživi z okrepljenim srcem, če v svoji brezobzirnosti ne ogluši za besedo drugega, ki ne potrebuje velikih dejanj, temveč zgolj posluh za svojo besedo, za svojo stisko in težave in morda tudi tvojo pomoč.

Za to ni potrebno velikega napora, le malo časa in ljubezni posvetimo sočloveku, ki nas potrebuje.

Brez tvoje iskrenosti do srca,

brez tvoje iskrenosti do Boga,

ki v njem prebiva,

se ti ne odprejo vrata diha,

se ti ne odprejo vrata duha,

se ti ne odprejo vrata božanskih zaznav,

vseh tvojih hrepenečiih zahval.

Bodi koristoljuben do srca!

Nebo ti bo hvaležno,

in tvoja pot te pripeljala tja. :)


stojči Stojan Svet

O ti bedak,
namesto da bi v življenju,
z mano navezal kontakt,
si me preganjal in sodil,
tako kot Poncij in Pilat,
me izdajal kot Juda Iškarjot,
me pribijal na križ svoji zmot.

Kaj ni že čas o razum,
da odpreš zdaj moj grob,
v katerega si me že davno,
znotraj sebe položil,
da odvališ že to skalo laži,
ki pritiska na tvojo dušo in te duši,
in me z vsem srcem sprejmeš kot tvojo resnico,
me sprejmeš brez besed, kot tvojo ljubezen in tvoj notranji mir.

Jaz sem tvoje darilo. Razumi, samo za tvojo preobrazbo, je vsa ta kalvarija in tvoj križev pot.


stojči Stojan Svet

Kaj nas učijo živali? (1)
Marjetka Jeršek

OPICE

Opica je zapletena hišna ljubljenka, primerna za potrpežljive - Obvezen je veterinarski pregled - Opice izžarevajo spretnost, igrivost, nagajivost in gibčnost - Hanuman se sprehodi čez morje s prstanom za Sito - Žival iz horoskopov in koledarjev

Opice so precej pogoste domače živali v Afriki in Latinski Ameriki, pa tudi v določenih predelih Azije. Pri nas veljajo za nekoliko eksotične, zanimive in priljubljene, vendar kljub temu redke hišne ljubljenčke. Če opico uvozimo, mora obvezno nekaj dni preživeti v karanteni, veterinarji pa ji posvetijo podroben pregled.

Z opico v hiši ali stanovanju ne more idealno shajati vsakdo. Potrebno je veliko potrpežljivosti in spretnosti, da jo vsaj približno udomačimo, saj silno rada pobegne in se pri tem izgubi. Za hišne ljubljenčke so primernejše manjše vrste opic, saj celo šimpanz zavzame kar precej prostora, kaj šele gorila ali orangutan. Ogrožene vrste opic lahko opazujemo zgolj v njihovem naravnem okolju in v redkih živalskih vrtovih.

Nihče ni ničesar prejel zastonj

in nihče ničesar ne daje zastonj.

Tudi to telo nisi prejel zastonj,

dano ti je bilo samo na posodo,

da ti v tem svetu zdaj z njim,

kaj koristnega za Boga narediš.

Karkoli že človek hoče dobro početi,

mora v to vložiti,

veliko svojega časa in truda

in leta res trdega dela.

Na mizi že sveča stoji,
ko se pripravljam zate.
Srce se mi radosti
saj vem, da mi bo lepo.

Vse bo umirjeno in bleščeče,
vse bo v pričakovanju
in čakanju sreče.

Tako jaz in moje telo
bo tu, a srce bo odšlo.

Odšlo bo v neskončnost,
tam, kjer ni omejitev.
Tam bo počivalo s teboj,
komaj čakam, dragi moj.

Prihajam, prihajam vedno bližje,
ni besed, dejanj, ni nič –
samo rahel vdih in spet izdih.

Nikola Petrovič, Viva, april 2004

Se drogirate? Pravite, da ne? In kaj, če vam povem, da vsako leto zaužijete 30 kg kemikalije, ki so jo kakšno stoletje nazaj prodajali v lekarnah in je stala na isti polici kot heroin in kokain? Slednji dve snovi so kasneje proglasili za mamili in ju prepovedali, prva pa je našla pot v malone vsako gotovo jed, ki je na voljo v trgovinah. Danes si brez nje ne moremo več zamisliti življenja. Ste že uganili, o kateri kemikaliji govorim?

Ko rečem "kemikalija", zveni kar malo strašljivo, kajne? Povsem drugače, kot če se ta kemikalija skrije v krofu, kremšniti, baklavi, šam-roli, pudingu, torti, pijačah z mehurčki in nas vabi s svojo sladkostjo. Kaže, da imam nekaj proti njej. Se sprašujete, zakaj? Kaj ji pa manjka?

Vse! Prav v tem je problem. Sicer naravna snov je oropana vsega, kar omogoča njeno normalno presnovo v organizmu. Naravni viri sladkorja - sladkorni trs, sladkorna pesa in drugi - vsebujejo poleg saharoze še mikroelemente in vitamine, ki igrajo ključno vlogo pri presnovi sladkorja. Najpomembnejši med njimi so krom, magnezij in kalcij ter B vitamini.

Dokazovanje temelji na nečem otipljivem, materialnem, razumskem,... Vera pa temelji na nečem predrazumskim, čustvenim, intuitivnem. Človek kot umsko bitje seveda bolj teži k materialnosti, kot pa k nečemu, kar se ne da videti. Je pa tudi odprt k transcendentnemu, kar kaže tudi na nekakšno zaupanje v to smer.

Mnogi so hoteli Boga dokazati in mnogi ovreči ga. Bog je mrtev, je znani citat, zame največjega filozofa vseh časov, Friedricha Nietzscheja. Menim, da je ta njegova misel danes močno prisotna v družbi, a žal, po mojem mnenju, napačno razlagana.

Ni mrtev svetopisemski Bog, ni mrtev Bog, ki se nam razodeva, ni mrtev Bog, ki se je razodel Pascalu in ni mrtev Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov, ampak je mrtva podoba Boga, ki smo si jo mi sami ustvarili, po Nietzscheju. Bog, ki smo si ga mi ustvarili je še kako živ. Črni malik, ki smo ga skozi stoletja oblikovali je dobesedno vrgel s prestola in obglavil Jahveja. Sedaj pa mu še pljuva v obraz in ga razglaša za mrtvega. Ljudstvo (čreda) pa slepo verjame.

Vsako čutenje,

za sabo potegne

tudi strinjanje,

medtem ko,

vsako strinjanje,

ne potegne za sabo,

vsakega čutenja.


Običajno kar nobenega.


stojči Stojan Svet

Kdor se odzove,

klicu srca,

začuti sladkost,

prepoznanja neba.



stojči Stojan Svet

Lahko si sam, ne da bi bil osamljen. Lahko si neporočen, pa se kar dobro počutiš in si srečen. Lahko pa si poročen ter prihajaš v stik s tisoči ljudi, a si kljub temu obupno osamljen.

Osamljenost je notranje trpljenje, ki ga ne moreš ozdraviti tako, da stlačiš ljudi skupaj. Danes je več ljudi natrpanih drug ob drugem kot kdajkoli poprej: v stolpnicah, v nakupovalnih ulicah, v veleblagovnicah, v zabaviščnih centrih, v počitniških naseljih. In prav tukaj se ljudje čutijo še bolj osamljene, tu pritiska osamljenost nanje še huje. Osamljenost, ki danes tare toliko ljudi, izvira iz duhovne praznine, iz negotovosti in pomanjkanja občutka varnosti. Psihiatri so večinoma nemočni, mnogo ljudi pa nima niti denarja za psihiatrično obravnavo. Ta človeku le lajša stisko, a redkokdaj ga ozdravi. Terapevt nima moči nad koreninami sodobne osamljenosti. Te so duhovne narave. Človek si mora pomagati sam.

Pod slepilom obetov zlaganih oči vodenijo,
zakleščen je krt v telesju bodičaste žice,
mater črep v dorastek otrok doganja gorje,
k daljavam zazrtega joka v zaslone duha.

Iz stenja opeklina prekletja v brezmejnost odseva,
bedenje v krstah zenic v polglasje koščeno rožlja,
jagnje s trhnenjem srca ne bo izravnalo pohabo,
preganjanih in uročenih v kletkah ujetih vetorv.

V nenehnem letenju čez kelih resnic v žeji utone,
v nadčutje medzvezdij z jato, ki hlapijo ji krila.
Z belo svetlobo jutro dvigne se iz zaporedja menjav
in z zarjo razprši plahutanje svile v bleščanje.

Na nebu glej stvar! Neznanih je izvornih oblik.
Nepredvidljiva v letenju. Iz norih cvilečih snovanj,
utira si let v nespravljivo upornost strasti.
Leščerba zasveti. Oči usmrti. Zmoto teme sprevidi.

...o0o...

Bernarda Pavko Prava:
Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem I. (1. del)

V pisanju pred tabo je zahvala življenju, čeprav prikrita. Življenje nam pomaga bolj, kot smo navajeni videti.

Ker nam stalno daje nove možnosti, smo dostikrat bolj zaposleni z zapravljanjem prilik in pritoževanjem, kot z zavedanjem podpore. Šele ko se nam zemlja zatrese pod nogami, navadno pogledamo v nebo.

Moja hvaležnost je globoka, kljub vsebini tega pisanja, ki je eno samo človeško guganje in iskanje tal pod nogami.

Pred teboj je slavospev Svetlobi v ljudeh, čeprav prikrit. Do tistega najvišjega v sebi pridemo, ko se soočimo z najslabšim delom sebe in ga sprejmemo. Ker je Svetloba v nas in okrog nas močnejša kot kdajkoli, so zmage v tem soočanju zagotovljene.

Pred teboj je človeški del mene in to odkrit. Posvetitev in velik korak duše, kar mi je rak na dojki bil. Pred teboj je vse, kar želim spustiti, ne pa pozabiti. Le kdo bi želel pozabit največje darilo?

Vsak človek, ki ga srečam na ulici, v trgovini, sodelavec v službi, sorodnik, prijatelj ali partner, me uči nekaj, kar še ne znam. Od vsakega imam možnost, da dobim najboljše, saj je to tudi njegova podzavestna želja. Srečujemo se, komuniciramo in opravljamo razne vzajemne ali enostranske dejavnosti s takimi ali drugačnimi ljudmi ravno zato, da predelamo ovire, ki so nam postavljene v ta namen. Vsak je individum, ki ima točno določene darove za drugega in potrebuje kar sam nima ali ne zna uporabiti.