Če hočemo biti srečni,
moramo za to plačati neko ceno,
ceno za svojo srečo:
ta pa je nič več in nič manj
kot podarjanje samih sebe.
Podarjati samega sebe
ne morem s fanatizmom
ali iz potrebe po uveljavljanju,
ne sme biti nadležna dolžnost
ali krčevito žrtvovanje.
To lahko storim le svobodno,
Z veseljem in iz ljubezni.
In tedaj bo moja sreča nenadoma tu:
kot senca moje ljubezni.
Samo zaradi denarja
nisem vreden niti počenega groša.
Denar je nekaj dobrega.
Za večino ljudi pomeni
kruh in življenje, nujnost.
Če pa denar postane malik,
se v svetu in v srcih ljudi
začne razraščati gošča.
Ljudje klečijo in se plazijo pred denarjem.
Ljudje se bojujejo in ubijajo za denar.
Za denar ljudje postanejo volkovi,
ki drug drugega razmesarijo.
Pohlep po denarju dela ljudi
podkupljive in brezsrčne.
Čut za človečnost zamre.
Kakšen sem,
je neskončno pomembnejše,
kot kaj imam.
Človek, več si kakor tvoj denar.
Tvoje vrednosti ni mogoče odtehtati z zlatom.
Česar ne moreš nikoli kupiti z denarjem,
je najdragocenejše: dobrota, naklonjenost,
toplina, dobrohotnost, ljubeč dom,
sočutje, priznanje, prijateljstvo.
Če hočemo biti srečni,
