NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Besede Indijancev in naš čas   
    ponedeljek, 31. maj 2004 @ 06:20 CEST
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe »Najvažnejša perspektiva glede odkritja Amerike je v tem, da se med seboj soočajo zelo različna ljudstva – cilj enih je bil, pridobiti in imeti, medtem ko so drugi živeli v plemenski skupnosti. Ta razlika je povzročila tako globok prepad, da je do danes onemogočeno medsebojno razumevanje.

    Leta 1492 ni bilo v Evropi koščka zemlje, ki bi od kralja navzdol ne pripadal kakemu lastniku. Večina ljudi je bila razlaščena in ni imela zemlje. V istem letu v Ameriki ni bilo pedi zemlje, ki bi bila last kogarkoli. Prebivalcem je bila zemlja sveta. Ljubili so jo in nikoli je niso posedovali; nasprotno, ljudje so se čutili, kot da so v lasti zemlje. Spoštovan je bil človek, ne njegova posest.«

    Wilfred Pelletier
    Indijanec Odawa, se je rodil v rezervatu Wikwemikong v Kanadi in tam tudi doraščal. Že mnogo let ima stike s starimi vrači in modrimi in se zavzema za pravice staroselcev. Je pisec knjig in člankov o indijanskih vprašanjih. Gornje besedilo je iz knjige A Wise Man Speaks.


    »Siouxi nismo preprosto ljudstvo; zelo smo zapleteni. Na vse gledamo iz različnih zornih kotov. Za nas je v veselju bolečina in v bolečini veselje. Tako, kot občutimo klovna – kot veselo in kot tragično figuro. Vse je del iste celote. Narave, ki ni ne žalostna ne vesela. Narave, ki je.«
    Lame Deer



    »Vtis imam, da se beli ljudje do te mere bojijo sveta, ki so ga sami ustvarili, da ga ne marajo več videti, čutiti, vonjati, slišati. Čutiti dež in sneg na obrazu, odrevenelem od ledenega vetra, se ob dimu ognja zopet ogreti, iz hiše za potenje ves vroč potoniti v mrzlo reko – to so izkušnje, ki kažejo, da živiš. Tega nočete več občutiti. Stanujete v škatlah, zaprtih pred poletno vročino in zimskim mrazom. Vaše telo je izgubilo vonj. Poslušate hrup iz HI-FI stolpov, ko bi lahko prisluškovali zvokom narave. Gledate televizijske igralce, kako vam ponujajo življenjske utvare, vam, ki ste že pozabili, da bi kar koli doživeli sami. Uživate jedi brez vsakega okusa. To je vaša pot. Ni dobra.«

    (Indijanska savna ima ritualni pomen. Med obredom očiščenja se vliva voda na vrele kamne, v temnem prostoru prisotni meditirajo in izgovarjajo obredne molitve)

    Lame Deer ali Tahca Ushte, rojen okoli leta 1900 v rezervatu Rosebud v Južni Dakoti, je bil vrač (= svečenik, videc, zdravnik, duhovni vodja) Siouxov. Zvest religiji in življenjskim nazorom ljudstva je mnogim mladim Indijancem dajal pogum in jih podpiral.


    »Ljubite svoje otroke zaradi njih samih in ne zaradi njihovih uspehov.«
    »Nerojeni nimajo manj pravic do bogastev te zemlje, kot jih imajo živi. V življenju je človek samo skrbnik svojega koščka zemlje; kar je podedoval po materi, mora predati otrokom.«
    (beseda 'mati' pomeni: zemlja)
    Basil Johnston je Odžibva – imenovani tudi Čipevci, pripadajo jezikovni skupini Algokin in kulturnemu krogu gozdnih Indijancev.


    »Kadar vaši družbeni kritiki vidijo Indijance v rezervatih, so ogorčeni nad revščino. Toda za nas je uboštvo nekaj drugega, kot za vas. Naše uboštvo je v tem, da ne smemo biti to, kar smo. Ne smemo ne loviti ne ribariti ne gojiti poljskih sadov, kot smo delali nekoč; dostop do življenjskih virov in pravica, da bo jih koristili na tradicionalen način, nam je preprečen. In vendar moramo, če hočemo živeti, biti sposobni, skrbeti zase, na način, ustrezen našim potrebam. Še zmeraj ne verjamemo, da smo sužnji vladajočega reda in vladajoče kulture. Obsojajo nas za stvari, ki jih utemeljujejo z vedenjskimi normami in vrednotami, za nas brez vsakega smisla.
    Hočete, da ravnamo kot vi, da bi postali sprejemljivejši, prijaznejši. Prav bi bilo, da poskusite postati takšni, kot smo mi: v skupnem sobivanju, v spoštovanju in skrbeh za vse živo. Za zemljo, za vodo, za zrak; tudi zaradi upoštevanja človeškega dostojanstva in pravice biti tak, kakršen si. »

    Carol Lee Sanchez
    rojen v New Mexicu, potomec Puebla Indijancev Laguna in Siouxov, piše, slika in uči. Objavil je tri zbirke pesmi in razstavljal svoja likovna dela v Kaliforniji in v Coloradu.


    Tudi trava ima svojo pesem
    Besede Indijancev in naš čas
    Kathe Recheis in Georg Bydlinski
    poslovenila Jelka in Ivan Sernec

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja ana
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040523092042113

    No trackback comments for this entry.
    Besede Indijancev in naš čas | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,52 seconds